{"id":3074,"date":"2023-03-30T10:51:14","date_gmt":"2023-03-30T08:51:14","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3074"},"modified":"2023-03-30T11:09:00","modified_gmt":"2023-03-30T09:09:00","slug":"moznost-stavke-je-zelo-mocno-orodje-da-spravis-delodajalca-za-pogajalsko-mizo","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/moznost-stavke-je-zelo-mocno-orodje-da-spravis-delodajalca-za-pogajalsko-mizo\/","title":{"rendered":"“Brez (z)mo\u017enosti za izvedbo stavke zgolj prosja\u010dimo za drobtinice”"},"content":{"rendered":"

Na 4. sindikalni delavnici* Kako v medijih do nove nacionalne kolektivne pogodbe<\/strong> sta se nam pridru\u017eila Torsten M\u00fcller<\/strong>\u00a0iz Evropskega sindikalnega in\u0161tituta ETUI in izr. prof. dr.\u00a0Luka Ti\u010dar<\/strong>\u00a0s Pravne fakultete v Ljubljani.<\/p>\n

M\u00fcller je raziskovalec na podro\u010dju kolektivnih pogajanj in je predstavil razli\u010dne modele kolektivnih pogajanj po Evropi. V povezavi s tem je obravnaval tudi Direktivo o minimalni pla\u010di v EU, ki bo morda delovala kot katalizator za pove\u010danje obsega kolektivnih pogajanj.<\/p>\n

Mapiranje sistema kolektivnih pogajanj v Evropi<\/strong><\/p>\n

M\u00fcller je modele kolektivnih pogajanj v Evropi dolo\u010dil na podlagi treh meril:<\/p>\n

\u00bbPrvo merilo je, na kak\u0161nem nivoju se pogajanja dogajajo \u2013 na sektorskem, kjer imamo en dogovor za celotno industrijo ali pa imamo pogajanja na nivoju posameznih podjetji. Drugo merilo za razlikovanje modelov je vloga dr\u017eave. Imamo model omejene vloge, ob\u010dasnih intervencij, nevme\u0161avanja ali vlogo organizatorja pogajanj. Tretje merilo pa je pogajalski stil, ki je lahko bolj ali manj “konflikten”.<\/em>\u00ab <\/em><\/p>\n

Ve\u010djo stabilnost je zaznati v tistih dr\u017eavah, kjer se kolektivna pogajanja odvijajo na sektorskem nivoju. To velja za severne in kontinentalne dr\u017eave, kamor spada tudi Slovenija. M\u00fcller je kot dejavnike, ki vplivajo na obseg kolektivnih pogajanj, izpostavil: sindikalno \u010dlanstvo, sposobnost organiziranja zaposlenih \u2013 tudi njihova zavzetost za pogajanja in dr\u017eavno podporo. Sindikalno \u010dlanstvo je sicer po dr\u017eavah zelo razli\u010dno, slika pa po njegovem v tem trenutku ni ravno pozitivna. V severnih dr\u017eavah je \u010dlanstvo \u0161e vedno ve\u010d kot 60-odstotno, v veliki ve\u010dini dr\u017eav pa je pod 40 odstotki.<\/p>\n

M\u00fcller je pod drobnogled vzel tudi Slovenijo:<\/p>\n

\u00bbV Sloveniji zaznavamo v zadnjih 20 letih velik padec \u010dlanstva v sindikatih. To je povezano tudi z mo\u010djo in obsegom kolektivnih pogajanj. V veliko dr\u017eavah sindikati nimajo ve\u010d mo\u010di spodbuditi zaposlenih k pogajanjem.\u00ab <\/em>Tudi v severnih dr\u017eavah, kjer ima pogajalski model sicer visoko stopnjo stabilnosti, zaznavamo upad sindikalnega \u010dlanstva, ki na dolgi rok lahko ogrozi obseg kolektivnih pogajanj. Dr\u017eava pogosto grozi, da bo umaknila finan\u010dno podporo pri nadome\u0161\u010danju pla\u010de pri stavkah.<\/p>\n

V ju\u017enih evropskih dr\u017eavah sicer je nekaj stabilnosti, prihaja pa do trenda decentralizacije kolektivnih pogajanj. Sektorski nivo pogajanj je \u0161e vedno prevladujo\u010d, vendar se vi\u0161a nivo pogajanj na ravni podjetji. Pri tem pa je pomembno, kot je opozoril M\u00fcller, da tudi pogajanja na ravni dru\u017eb ne izgubijo stika s sektorskim nivojem, kar je glavni izziv v teh dr\u017eavah.<\/p>\n

Pri kontinentalnem modelu, kamor spada tudi Slovenija, pa je problem, da se zaposleni umaknejo iz sektorskega nivoja pogajanj. V Nem\u010diji, denimo, zaposleni ne prepoznajo ve\u010d vrednosti sektorskega pogajanja, temve\u010d se ho\u010dejo pogajati na nivoju podjetji in iskati specifi\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n

\"\"

Foto: M. Z.<\/p><\/div>\n

EU direktiva o minimalni pla\u010di in krepitev kolektivnih pogajanj<\/strong><\/p>\n

Evropska direktiva o minimalni pla\u010di bi lahko po besedah M\u00fcllerja pomenila premik v doseganju mo\u010dnej\u0161ih kolektivnih pogajanj. Poleg promocije ustreznega nivoja minimalne pla\u010de po dr\u017eavah, je pomemben vidik direktive tudi promocija kolektivnih pogajanj. M\u00fcller izpostavi to kot nujno, saj trenutno samo 8 evropskih dr\u017eav izpolnjuje pogoje zahtevanega obsega kolektivnih pogajanj, ostalih 19 pa ne. Slovenija stalno niha okrog 80 odstotkov.<\/p>\n

\u00bbPotrebno je vzpostaviti postopke za krepitev kolektivnega pogajanja. V dr\u017eavah, kjer je stopnja obsega kolektivnih pogajanj manj kot 80-odstotna, je potrebno spodbuditi izbolj\u0161anje razmer v obliki akcijskega na\u010drta, ki zajema \u010dasovnico, konkretna merila, preverjanje, nadgrajevanje, javno predstavljanje \u2026. Vse to je predvideno v direktivi o minimalni pla\u010di.\u00ab <\/em><\/p>\n

Kot izpostavlja M\u00fcller, gre za postopno krepitev do 80-odstotnega obsega. Ta cilj je potrebno razumeti predvsem kot vzvod za politi\u010dno akcijo v dr\u017eavah, ki ne dosegajo tak\u0161nega obsega in ja\u010danje sektorskega sistema kolektivnih pogajanj. V akcijskem na\u010drtu se promovira vzpostavljanje sektorskega nivoja pogajanj, vzpostavljanje zvez zaposlenih in spodbujanje, da prevzamejo pogajalsko vlogo. Spodbuja se pogajanje z ve\u010d zaposlovalci, kar je korak k sektorskim pogajanjem. M\u00fcller kot uspe\u0161en model predstavi Romunijo in pogajanja z ban\u010dnim sektorjem, kjer je pogajanje z nekaj mo\u010dnimi zaposlovalci privedlo do sektorskega pogajanja. Del akcijskega na\u010drta so tudi financiranja izobra\u017eevanja za sindikate in pa tudi organizacije zaposlovalcev, saj se tako za\u010dnejo zavedati tudi svoje dobrobiti sektorskega pogajanja. Pomemben del je tudi onemogo\u010danje pridobivanja javnih sredstev tistim dru\u017ebam, ki se ne \u017eelijo pogajati ali implementirati kolektivnih dogovorov.<\/p>\n

Pri krepitvi kolektivnih pogajanj so pomembni tudi vzvodi izbolj\u0161anja sindikalne sposobnosti za akcijo in organizacijo: mo\u017enost dostopa do podatkov podjetij (vklju\u010dno z digitalnim dostopom), za\u0161\u010dito sindikalnih zaupnikov pred diskriminacijo, odpu\u0161\u010danjem in bele\u017eenjem na \u010drno listo, prepre\u010devanje ni\u017eanja pla\u010d s pomo\u010djo dogovorov. Pomembno je vzpostaviti pravico do kolektivne kompenzacije v primeru kr\u0161itve dogovorov, nadaljuje M\u00fcller.<\/p>\n

\u00bbV veliko dr\u017eavah lahko samo posamezniki to\u017eijo podjetje v primeru kr\u0161itev. Pomembna je pravica sindikatov, da lahko to\u017eijo podjetje.\u00ab <\/em><\/p>\n

Vsa ta merila pa morajo biti prilagojena za kontekste posameznih dr\u017eav. \u00bbNe \u010dakajmo dve leti, da bo direktiva implementirana. Ukrepajmo zdaj,\u00ab<\/em> odlo\u010dno zaklju\u010di M\u00fcller.<\/p>\n

Osnove ustavnopravnih izhodi\u0161\u010d za kolektivna pogajanja <\/strong><\/p>\n

Izr. prof. dr. Luka Ti\u010dar s Pravne fakultete v Ljubljani je predstavil osnove ustavnopravnih izhodi\u0161\u010d za kolektivna pogajanja. Sindikalna svoboda spada med \u010dlovekove pravice iz ustave, je eden najbolj kompleksnih in\u0161titutov kolektivnega delovnega prava. Za celostno sliko je potrebno upo\u0161tevati tudi mednarodne dokumente. Zagotovo sta najbolj pomembna dva; Konvencija 87 in 98. Konvencija 87 govori o sindikalnih svobo\u0161\u010dinah, konvencija 98 pa o prostovoljnem kolektivnem pogajanju. Gre za dva elementa sindikalne svobode, individualni in kolektivni. Vsak lahko svobodno ustanovi sindikat ali se v sindikat v\u010dlani. Ali pa tudi ne, kar je negativni vidik sindikalne svobode.<\/p>\n

Kot pojasni Ti\u010dar, konvencija 87 jasno opredeljuje, kaj dr\u017eava sme in \u010desa ne, ko govorimo o ustanavljanju sindikatov. Pomembno je, da se konvencija 87 nana\u0161a tudi na delodajalce. Tudi ko delodajalci ustanovijo zdru\u017eenje, izra\u017eajo svoje sindikalne svobo\u0161\u010dine. \u010clanstvo v zdru\u017eenju je vedno prostovoljno, kar zna potem biti problem z vidika pridobivanja partnerja za pogajanja. Za sama kolektivna pogajanja je nepomembnej\u0161i akcijski vidik v okviru sindikalne svobode.<\/p>\n

Ti\u010dar opi\u0161e KP s pravnega vidika:<\/p>\n

\u00bbKolektivna pogodba pri nas je avtonomni vir, kjer sam sebi dolo\u010da\u0161 pravila oz. so pravila stvar pogajanj. Pravil ne dolo\u010da dr\u017eava. Ima normativni del, ki je zelo podoben zakonu, ter obligacijski del. Ta se nana\u0161a na vzajemne pravice in obveznosti strank in zavezuje samo stranke \u2013 delodajalca, sindikat.\u00ab<\/em><\/p>\n

\"\"

Foto: M. Z.<\/p><\/div>\n

Avtonomija kolektivnih pogajanj<\/strong><\/p>\n

Nujen segment sindikalne svobode je avtonomija. Nih\u010de ne sme dolo\u010dati obvezne vsebine KP, danes se lahko le spodbuja, da se socialni partnerji pogajajo. Stranki sta sicer povsem suvereni glede izbire vpra\u0161anj, o katerih se bosta kolektivno pogajali.<\/p>\n

Ti\u010dar obravnava avtonomijo tudi v \u0161ir\u0161em kontekstu:<\/p>\n

\u00bbGre za postopkovni moment, za mednarodno pravno na\u010delo prostovoljnega kolektivnega pogajanja. K pogajanjem ne more\u0161 nikogar prisiliti. Prostovoljna odlo\u010ditev je ali se bo\u0161 kolektivno pogajal in s kom se bo\u0161 pogajal. V osnovi ni nobenega pravnega motiva, \u010de se nek delodajalec s sindikatom no\u010de pogajati. To je moment, ki ga moramo upo\u0161tevati. Tudi dr\u017eava ne more dolo\u010diti obveznosti kolektivnega pogajanja. So pa na voljo razli\u010dni mehanizmi.\u00ab <\/em><\/p>\n

Kolektivna pogajanja v novinarskem cehu<\/strong><\/p>\n

Ti\u010dar meni, da bi bilo na prvem mestu potrebno oja\u010dati \u010dlanstvo v sindikatih, nadalje ustvariti pritiske za sklenitev podjetni\u0161kih kolektivnih pogodb. \u010ce se to zgodi na ravni ve\u010d hi\u0161, se potem nadaljuje na sektorskem nivoju.<\/p>\n

Pri tem pa je s pravnega vidika, kot meni Ti\u010dar, omejujo\u010da ravno avtonomija kolektivnih pogajanj:<\/p>\n

\u00bbDelodajalci sicer imajo svobodo re\u010di, da se ne bodo kolektivno pogajali. Tu je mo\u017enost stavke zelo mo\u010dno orodje, da spravi\u0161 delodajalca za pogajalsko mizo. Kot je dobro ubesedil nek profesor – “<\/em>collective bargaining without strike is collective begging”. Brez (z)mo\u017enosti za izvedbo stavke zgolj prosja\u010dimo za drobtinice. <\/em>V tem kontekstu je ta pravica zares mo\u010dna.\u00ab <\/em><\/p>\n

V primeru, da se sklene KP med novinarskim sindikatom, ki je reprezentativen in medijsko zbornico, bi imela ta KP splo\u0161no veljavnost po samem zakonu. Veljala bi za vse novinarje, ne glede na to, ali so \u010dlani sindikata ali pa ne. Kasneje pa imamo mo\u017enost raz\u0161iritve veljavnosti, kot je navedeno v 12. \u010dlenu KP. To je pa potem stvar ministra, ki lahko z upravno odlo\u010dbo raz\u0161iri veljavnost na vse ostale delodajalce v dejavnosti z namenom, da se \u010dim bolj poenotijo delovni standardi.<\/p>\n

Povzela: Luna Juran\u010di\u010d \u0160ribar<\/em><\/p>\n

Poro\u010dilo s 3. sindikalne delavnice: povezava TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n

Poro\u010dilo z 2. sindikalne delavnice: povezava\u00a0TUKAJ<\/a><\/strong>.<\/strong><\/p>\n

Poro\u010dilo s 1. (mednarodne) sindikalne delavnice: povezava\u00a0TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n

* Delavnice potekajo v okviru projekta\u00a0Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe\u00a0Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).\u00a0<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na 4. sindikalni delavnici* Kako v medijih do nove nacionalne kolektivne pogodbe sta se nam pridru\u017eila Torsten M\u00fcller\u00a0iz Evropskega sindikalnega in\u0161tituta ETUI in izr. prof. dr.\u00a0Luka Ti\u010dar\u00a0s Pravne fakultete v Ljubljani. M\u00fcller je raziskovalec na podro\u010dju kolektivnih pogajanj in je predstavil razli\u010dne modele kolektivnih pogajanj po Evropi. V povezavi s tem je obravnaval tudi Direktivo o minimalni pla\u010di v EU, ki bo morda delovala kot katalizator za pove\u010danje obsega kolektivnih pogajanj. Mapiranje sistema kolektivnih pogajanj v Evropi M\u00fcller je modele kolektivnih pogajanj v Evropi dolo\u010dil na podlagi treh meril: \u00bbPrvo merilo je, na kak\u0161nem nivoju se pogajanja dogajajo \u2013 na sektorskem, kjer imamo en dogovor za celotno industrijo ali pa imamo pogajanja na nivoju posameznih podjetji. Drugo merilo za razlikovanje modelov je vloga dr\u017eave. Imamo model omejene vloge, ob\u010dasnih intervencij, nevme\u0161avanja ali vlogo organizatorja pogajanj. Tretje merilo pa je pogajalski stil, ki je lahko bolj ali manj “konflikten”.\u00ab Ve\u010djo stabilnost je zaznati v tistih dr\u017eavah, kjer se kolektivna pogajanja odvijajo na sektorskem nivoju. To velja za severne in kontinentalne dr\u017eave, kamor spada tudi Slovenija. M\u00fcller je kot dejavnike, ki vplivajo na obseg kolektivnih pogajanj, izpostavil: sindikalno \u010dlanstvo, sposobnost organiziranja zaposlenih \u2013 tudi njihova zavzetost za pogajanja in dr\u017eavno podporo. Sindikalno \u010dlanstvo je sicer po dr\u017eavah zelo razli\u010dno, slika pa po njegovem v tem trenutku ni ravno pozitivna. V severnih dr\u017eavah je \u010dlanstvo \u0161e vedno ve\u010d kot 60-odstotno, v veliki ve\u010dini dr\u017eav pa je pod 40 odstotki. M\u00fcller je pod drobnogled vzel tudi Slovenijo: \u00bbV Sloveniji zaznavamo v zadnjih 20 letih velik padec \u010dlanstva v sindikatih. To je povezano tudi z mo\u010djo in obsegom kolektivnih pogajanj. V veliko dr\u017eavah sindikati nimajo ve\u010d mo\u010di spodbuditi zaposlenih k pogajanjem.\u00ab Tudi v severnih dr\u017eavah, kjer ima pogajalski model sicer visoko stopnjo stabilnosti, zaznavamo upad sindikalnega \u010dlanstva, ki na dolgi rok lahko ogrozi obseg kolektivnih pogajanj. Dr\u017eava pogosto grozi, da bo umaknila finan\u010dno podporo pri nadome\u0161\u010danju pla\u010de pri stavkah. V ju\u017enih evropskih dr\u017eavah sicer je nekaj stabilnosti, prihaja pa do trenda decentralizacije kolektivnih pogajanj. Sektorski nivo pogajanj je \u0161e vedno prevladujo\u010d, vendar se vi\u0161a nivo pogajanj na ravni podjetji. Pri tem pa je pomembno, kot je opozoril M\u00fcller, da tudi pogajanja na ravni dru\u017eb ne izgubijo stika s sektorskim nivojem, kar je glavni izziv v teh dr\u017eavah. Pri kontinentalnem modelu, kamor spada tudi Slovenija, pa je problem, da se zaposleni umaknejo iz sektorskega nivoja pogajanj. V Nem\u010diji, denimo, zaposleni ne prepoznajo ve\u010d vrednosti sektorskega pogajanja, temve\u010d se ho\u010dejo pogajati na nivoju podjetji in iskati specifi\u010dne re\u0161itve. EU direktiva o minimalni pla\u010di in krepitev kolektivnih pogajanj Evropska direktiva o minimalni pla\u010di bi lahko po besedah M\u00fcllerja pomenila premik v doseganju mo\u010dnej\u0161ih kolektivnih pogajanj. Poleg promocije ustreznega nivoja minimalne pla\u010de po dr\u017eavah, je pomemben vidik direktive tudi promocija kolektivnih pogajanj. M\u00fcller izpostavi to kot nujno, saj trenutno samo 8 evropskih dr\u017eav izpolnjuje pogoje zahtevanega obsega kolektivnih pogajanj, ostalih 19 pa ne. Slovenija stalno niha okrog 80 odstotkov. \u00bbPotrebno je vzpostaviti postopke za krepitev kolektivnega pogajanja. V dr\u017eavah, kjer je stopnja obsega kolektivnih pogajanj manj kot 80-odstotna, je potrebno spodbuditi izbolj\u0161anje razmer v obliki akcijskega na\u010drta, ki zajema \u010dasovnico, konkretna merila, preverjanje, nadgrajevanje, javno predstavljanje \u2026. Vse to je predvideno v direktivi o minimalni pla\u010di.\u00ab Kot izpostavlja M\u00fcller, gre za postopno krepitev do 80-odstotnega obsega. Ta cilj je potrebno razumeti predvsem kot vzvod za politi\u010dno akcijo v dr\u017eavah, ki ne dosegajo tak\u0161nega obsega in ja\u010danje sektorskega sistema kolektivnih pogajanj. V akcijskem na\u010drtu se promovira vzpostavljanje sektorskega nivoja pogajanj, vzpostavljanje zvez zaposlenih in spodbujanje, da prevzamejo pogajalsko vlogo. Spodbuja se pogajanje z ve\u010d zaposlovalci, kar je korak k sektorskim pogajanjem. M\u00fcller kot uspe\u0161en model predstavi Romunijo in pogajanja z ban\u010dnim sektorjem, kjer je pogajanje z nekaj mo\u010dnimi zaposlovalci privedlo do sektorskega pogajanja. Del akcijskega na\u010drta so tudi financiranja izobra\u017eevanja za sindikate in pa tudi organizacije zaposlovalcev, saj se tako za\u010dnejo zavedati tudi svoje dobrobiti sektorskega pogajanja. Pomemben del je tudi onemogo\u010danje pridobivanja javnih sredstev tistim dru\u017ebam, ki se ne \u017eelijo pogajati ali implementirati kolektivnih dogovorov. Pri krepitvi kolektivnih pogajanj so pomembni tudi vzvodi izbolj\u0161anja sindikalne sposobnosti za akcijo in organizacijo: mo\u017enost dostopa do podatkov podjetij (vklju\u010dno z digitalnim dostopom), za\u0161\u010dito sindikalnih zaupnikov pred diskriminacijo, odpu\u0161\u010danjem in bele\u017eenjem na \u010drno listo, prepre\u010devanje ni\u017eanja pla\u010d s pomo\u010djo dogovorov. Pomembno je vzpostaviti pravico do kolektivne kompenzacije v primeru kr\u0161itve dogovorov, nadaljuje M\u00fcller. \u00bbV veliko dr\u017eavah lahko samo posamezniki to\u017eijo podjetje v primeru kr\u0161itev. Pomembna je pravica sindikatov, da lahko to\u017eijo podjetje.\u00ab Vsa ta merila pa morajo biti prilagojena za kontekste posameznih dr\u017eav. \u00bbNe \u010dakajmo dve leti, da bo direktiva implementirana. Ukrepajmo zdaj,\u00ab odlo\u010dno zaklju\u010di M\u00fcller. Osnove ustavnopravnih izhodi\u0161\u010d za kolektivna pogajanja Izr. prof. dr. Luka Ti\u010dar s Pravne fakultete v Ljubljani je predstavil osnove ustavnopravnih izhodi\u0161\u010d za kolektivna pogajanja. Sindikalna svoboda spada med \u010dlovekove pravice iz ustave, je eden najbolj kompleksnih in\u0161titutov kolektivnega delovnega prava. Za celostno sliko je potrebno upo\u0161tevati tudi mednarodne dokumente. Zagotovo sta najbolj pomembna dva; Konvencija 87 in 98. Konvencija 87 govori o sindikalnih svobo\u0161\u010dinah, konvencija 98 pa o prostovoljnem kolektivnem pogajanju. Gre za dva elementa sindikalne svobode, individualni in kolektivni. Vsak lahko svobodno ustanovi sindikat ali se v sindikat v\u010dlani. Ali pa tudi ne, kar je negativni vidik sindikalne svobode. Kot pojasni Ti\u010dar, konvencija 87 jasno opredeljuje, kaj dr\u017eava sme in \u010desa ne, ko govorimo o ustanavljanju sindikatov. Pomembno je, da se konvencija 87 nana\u0161a tudi na delodajalce. Tudi ko delodajalci ustanovijo zdru\u017eenje, izra\u017eajo svoje sindikalne svobo\u0161\u010dine. \u010clanstvo v zdru\u017eenju je vedno prostovoljno, kar zna potem biti problem z vidika pridobivanja partnerja za pogajanja. Za sama kolektivna pogajanja je nepomembnej\u0161i akcijski vidik v okviru sindikalne svobode. Ti\u010dar opi\u0161e KP s pravnega vidika: \u00bbKolektivna pogodba pri nas je avtonomni vir, kjer sam sebi dolo\u010da\u0161 pravila oz. so pravila stvar pogajanj. Pravil ne dolo\u010da dr\u017eava. Ima normativni del, ki je zelo podoben zakonu, ter obligacijski del. Ta se nana\u0161a na vzajemne pravice in obveznosti strank in zavezuje samo stranke \u2013 delodajalca, sindikat.\u00ab Avtonomija kolektivnih pogajanj Nujen segment sindikalne svobode je avtonomija. Nih\u010de ne sme dolo\u010dati obvezne vsebine KP, danes se lahko le spodbuja, da se socialni partnerji pogajajo. Stranki […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3074","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3074","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3074"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3074\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3081,"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3074\/revisions\/3081"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3074"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3074"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3074"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}