Statut Sindikata novinarjev Slovenije, sprejet 26. novembra 2015

STATUT SINDIKATA NOVINARJEV IN NOVINARK SLOVENIJE

I. Temeljne določbe

  1. člen

Statut določa organiziranost in delovanje poklicno-strokovnega Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SNS).

  1. člen

V statutu opredeljeni izrazi član, delavec, novinar, avtor, kandidat, sindikalni zaupnik, glavni tajnik, predsednik in podpredsednik, zapisani v moškem spolu, so uporabljeni kot nevtralni izraz za ženske in moške.

  1. člen

SNS je samostojno združenje novinarjev, reprezentativno za poklic novinarja, ki uresničuje, zagotavlja in varuje pravice, interese in zahteve članov.

SNS je samostojna, demokratična in nestrankarska interesna organizacija, v katero se novinarji vključujejo prostovoljno, da bi organizirano uresničevali profesionalne interese, uveljavljali in varovali svoj ekonomski in socialni položaj, pravice članov ter izražali stališča in se samostojno opredeljevali do družbenega dogajanja v naši državi in v svetu.

SNS deluje samostojno in neodvisno na podlagi statuta SNS, načel in ciljev SNS ter programskih usmeritev SNS.

  1. člen

Na podlagi svobode sindikalnega združevanja in organiziranja v SNS vstopajo posamezniki, sindikalne skupine in novinarske sindikalne organizacije (v nadaljevanju hišni sindikati), ki delujejo območno ali v posameznih podjetjih, in druge novinarske sindikalne organizacije, če se povezujejo v posebne interesne skupine članov. Delujejo lahko na podlagi neposredne uporabe aktov SNS ali po lastnih pravilih o organiziranju in delovanju, ki morajo biti usklajena s tem statutom. V sindikalno skupino z najmanj tremi člani se povezujejo v podjetjih, kjer ni organiziranega sindikata.

  1. člen

Glavni cilji SNS so:

  • zavzemanje za uresničevanje pravice do sprejemanja in širjenja informacij in idej ne glede na meje, ob upoštevanju Kodeksa novinarjev Slovenije, Muenchenske deklaracije o pravicah in dolžnostih profesionalnih novinarjev in drugih sprejetih profesionalnih standardov mednarodnih novinarskih organizacij;
  • uresničevanje določil nacionalne poklicne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb,sklenjenih na širših ali ožjih ravneh;
  • varovanje materialnih, socialnih in kulturnih interesov novinarjev;
  • varovanje avtonomnosti in integritete novinarskega poklica;
  • varovanje pravic iz dela, ustrezne in dostojne ravni plačila za delo, socialnih, zdravstvenih razmer in varstva pri delu;
  • izenačitev pravic iz dela za enako delo po vseh vrstah poklicnih pogodbenih razmerij;
  • utrjevanje solidarnosti v medsebojnih odnosih;
  • soodločanje o vsebinski zasnovi in uredniški politiki ter o kadrovskih odločitvah v uredništvih;
  • zagotavljanje ustreznih razmer za izobraževanje, profesionalno izpopolnjevanje in karierno napredovanje novinarjev;
  • sodelovanje v postopkih pri uveljavljanju pravic, obveznosti in odgovornosti svojih članov, ki izhajajo iz delovnega razmerja in drugih oblik poklicnih pogodbenih razmerij;
  • uveljavljanje avtorskih pravic v individualnih in kolektivnih postopkih;
  • zagotavljanje popolne svobode in pravnega varstva pri delovanju v okviru sindikata;
  • vključevanje v mednarodno sindikalno dejavnost;
  • uveljavitev medijske zakonodaje in drugih predpisov, ki navajajo na izpolnjevanje profesionalnih dolžnosti do javnosti, širjenje svobode govora in informiranja.
  1. člen

SNS dosega svoje cilje:

  • z zastopanjem članov pri vodstvih in lastnikih podjetjih, državnih organih ter drugih organizacijah in družbenih institucijah;
  • z zagotavljanjem pravne pomoči in posredovanjem v primerih, ko pride do sporov med delavci in vodstvom podjetja;
  • s pogajanji na podlagi statuta, pravil sindikalnih organizacij, sprejetih programov, kolektivnih pogodb in drugih lastnih sklepov;
  • z informiranjem novinarske in širše javnosti o razmerah v medijih;
  • z organiziranjem medsebojne pomoči članom SNS in za ta namen oblikuje ustrezne namenske sklade ( stavkovni, pokojninski, pomoč nezaposlenim in podobne);
  • z vodenjem in spodbujanjem socialnega dialoga ter kolektivnega sporazumevanja na vseh ravneh njegove organiziranosti;
  • z uveljavljanjem aktivne legitimacije na področju avtorskih pravic;
  • s sodelovanjem v kolektivnem upravljanju avtorskih pravic;
  • z organiziranjem vseh oblik sindikalnega boja, vključno s stavko (podrobnosti o načinu organiziranja in vodenja stavke so določene s stavkovnimi pravili SNS).
  1. člen

Sindikat enakopravno z drugimi sindikati sodeluje pri uveljavljanju pravic na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb, katerih sopodpisnik je, oziroma je k njim pristopil, ter splošnih aktov podjetij, s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti novinarjev in drugih zaposlenih.

Sindikat enakopravno sodeluje v organizaciji za kolektivno upravljanje avtorskih pravic novinarjev in v uveljavljanju sporazumov, ki jih je sklenil, oziroma h katerim je pristopil na področju avtorskih pravic.

  1. člen

Sindikat se vključuje v prizadevanja za pravno ureditev pravic in obveznosti ter odgovornosti iz pogodbenih razmerij na podlagi kolektivnih pogodb tako, da:

  • daje predloge in pobude za sklenitev oziroma spremembe in dopolnitve kolektivnih pogodb;
  • sodeluje v pogajanjih z zastopniki delodajalcev;
  • izvaja nadzor nad izvajanjem kolektivnih pogodb;
  • zahteva posredovanje arbitraže v primerih neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti;
  • začne postopek pred pristojnim sodiščem, če je arbitražno reševanje spora neuspešno.
  1. člen

Sindikat sodeluje v postopkih sprejemanja zakonskih in drugih pravnih aktov s pobudami, stališči in predlogi, ki jih posreduje pristojnim organom in parlamentu Republike Slovenije.

Udeležuje se tudi postopkov pri uveljavljanju individualnih pravic, obveznosti in odgovornosti svojih članov tako pred delodajalcem kot tudi pred sodišči, ki so pristojna za delovne spore in za civilno pravna pogodbena razmerja.

II. Člani SNS

  1. člen

Člani SNS so lahko vse osebe, ki opravljajo novinarski poklic kot svojo stalno in glavno dejavnost:

  • člani hišnih sindikatov, povezanih v SNS;
  • delavci v delovnem razmerju, delavci, ki poklicno opravljajo novinarsko delo in ne nastopajo v vlogah delodajalcev;
  • samostojni novinarji, ki opravljajo novinarsko dejavnost kot poklic na podlagi določil zakona o medijih, in svobodni novinarji, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa samostojnega novinarja, pa niso vpisani v razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo;
  • upokojeni novinarji;
  • začasno brezposelni novinarji;
  • zaposlene osebe in sodelavci, ki z novinarji neposredno sodelujejo v oblikovanju končnih novinarskih izdelkov.

V hišne sindikate in v SNS se lahko včlanjujejo tudi člani tehničnih redakcij in druge osebe, ki neposredno sodelujejo pri oblikovanju novinarskih izdelkov, kot so fotoreporterji, redaktorji, lektorji, režiserji, snemalci, napovedovalci, ki opravljajo tudi novinarska dela, in glasbeni uredniki.

  1. člen

Član SNS ob upoštevanju 10. člena postane, kdor podpiše pristopno izjavo, s katero se zaveže, da bo spoštoval statut, program in druge akte SNS.

Novinarji, ki niso v rednih delovnih razmerjih in nimajo statusa samostojnega novinarja, morajo pristopni izjavi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa samostojnega novinarja. O njihovi vlogi odloča Komisija za vloge in pritožbe SNS oziroma za ta namen ustanovljena komisija v sindikalni organizaciji podjetja. Pod pogoji iz 4. člena se samostojni in svobodni novinarji praviloma včlanjujejo hišne sindikate podjetij oziroma območij, če teh ni, neposredno v Sekcijo samostojnih in svobodnih novinarjev pri SNS.

  1. člen

Pravice in dolžnosti člana so:

  • da sodeluje pri oblikovanju zahtev, stališč in predlogov na vseh ravneh organiziranosti, pri pravni pomoči in varstvu v sporih iz delovnega razmerja, pri socialnem in zdravstvenem varstvu, izobraževanju in usposabljanju, oddihu in rekreaciji, v solidarnostnih akcijah;
  • da spoštuje statut in sklepe organov SNS, Kodeks novinarjev Slovenije ter Muenchensko deklaracijo o pravicah in dolžnosti novinarjev ter druge mednarodno sprejete profesionalne standarde;
  • da aktivno izvaja demokratične sprejete odločitve;
  • da neposredno uveljavlja sindikalna stališča in zahteve v svojem okolju;
  • da ima pravico do solidarnostne in finančne pomoči, če je zdravstveno ali socialno ogrožen;
  • da ima pravico do brezplačne pravne pomoči in brezplačnega pravnega zastopanja v skladu s pravilnikom o pravni pomoči;
  • da ima pravico vstopanja v organizacijo za kolektivno upravljanje avtorskih pravic in do zastopanja na področju uveljavljanja avtorskih pravic;
  • da se izobražuje in usposablja za sindikalno delo;
  • da voli člane v organe SNS in je lahko izvoljen;
  • da plačuje sindikalno članarino v skladu s sklepi skupščine SNS;
  • dobiti osnovne informacije, ki zadevajo njegov pogodbeni položaj in pravice iz zakonov in kolektivnih pogodb;
  • uživati sindikalno varstvo, če bi bil zaradi uresničevanja sindikalne politike postavljen v neenakopraven in manj ugoden položaj;
  • se usposabljati v okviru programa sindikalnega izobraževanja;
  • da sodeluje v stavki in drugih oblikah sindikalnega boja.

Član pridobi pravico do brezplačne pravne pomoči in solidarnostne pomoči po šestih mesecih članstva, če redno plačuje članarino. V primeru nerednega plačevanja članarine začne trimesečni rok za uveljavljanje teh pravic teči znova s prvim naslednjim rednim plačilom članarine.

Izključeni član ne more uveljavljati ugodnosti po dokončnem sklepu o izključitvi.

Član ima pravico do članske izkaznice mednarodne organizacije, katere član je SNS. Strošek izdaje izkaznice ne bremeni SNS.

  1. člen

Članstvo v SNS preneha:

  • z izključitvijo;
  • s prostovoljnim izstopom na podlagi pisne izjave;
  • s spremembo delovnega statusa, ki ni v skladu z določili 10. člena, lahko tudi začasno, ko pravice in dolžnosti člana mirujejo.

Član izstopi tako, da posreduje pisno izjavo o izstopu na sedež SNS.

V primeru, da po lastni krivdi ne plačuje članarine več kot tri mesece, ne more koristiti pravic iz 12. člena Statuta SNS.

V primeru neplačevanja članarine več kot šest mesecev, mu članstvo preneha.

Član je lahko izključen iz članstva v naslednjih primerih:

  • če deluje v nasprotju s Statutom SNS;
  • če preprečuje drugim članom sodelovanje v stavki ali drugih oblikah sindikalnega boja, ki ga organizira SNS.

Odločitev o izključitvi sprejmejo izvršni odbor SNS (za individualne člane), sindikalne skupine, novinarski sindikat podjetja, območni sindikat ali druga novinarska sindikalna organizacija. Zoper ta sklep se prizadeti lahko v 15 dneh pritoži na izvršni odbor SNS. Na sklep izvršnega odbora se lahko v 15 dneh pritoži na skupščino SNS. Njen sklep je dokončen, izključeni član se lahko v SNS ponovno vključi po preteku enega leta, in to samo enkrat.

  1. člen

SNS poleg vprašanj, ki zadevajo njegovo neposredno dejavnost, obravnava tudi splošna in skupna vprašanja, ki zadevajo položaj delavcev in njihove perspektive v Republiki Sloveniji, Evropski uniji in širše. Do teh vprašanj se na podlagi načel vzajemnosti in solidarnosti lahko opredeljuje skupaj z drugimi sindikati.

III. Organiziranost in delovanje

  1. člen

Organi SNS, metode in oblike organiziranosti so:

  • skupščina SNS, ki jo sestavljajo predstavniki vseh sindikalnih skupin; če sindikalna skupina šteje več kot 20 članov, je na vsakih nadaljnjih do 20 članov zastopana z enim dodatnim delegatom;
  • izvršni odbor SNS, ki ga praviloma sestavljajo predsedniki oziroma vodje hišnih sindikatov in poverjeniki iz skupin z več kot 20 člani, ter predsednik in podpredsednik SNS; v izvršnem odboru morajo biti zastopani predstavniki tiska, radia, televizije, tiskovnih agencij in novinarji v podjetjih; vsak član ima svojega namestnika;
  • nadzorni odbor, ki ima 3 člane;
  • komisija za vloge in pritožbe SNS, ki ima 3 člane;
  • statutarna komisija SNS, ki ima 5 članov;
  • predsednik in podpredsednik SNS;
  • območne sindikalne organizacije;
  • koordinacija novinarskih sindikatov;
  • sindikati novinarjev v podjetjih;
  • sindikalne skupine, ki morajo delovati v skladu z usmeritvami sindikata novinarjev v podjetju oziroma v skladu s programskimi izhodišči SNS;
  • Novinarsko častno razsodišče kot skupni organ Sindikata novinarjev Slovenije in Društva novinarjev Slovenije;
  • Sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev ter druge interesne sekcije, organizirane v skladu s pravili SNS;
  • Sekcija društva za avtorske pravice;
  • druge oblike sindikalne organiziranosti novinarjev.
  1. člen

Skupščina ima naslednje pristojnosti:

  • sprejema statut SNS in njegove spremembe;
  • sprejema delovni program SNS;
  • voli ter razrešuje predsednika in podpredsednika SNS, nadzorni odbor ter komisijo za vloge in pritožbe ter statutarno komisijo;
  • potrjuje sestavo in člane izvršnega odbora, ki jo predlagajo sindikalne skupine;
  • obravnava poročila izvršnega in nadzornega odbora, statutarne komisije in strokovnih služb, sprejema finančni načrt in letno finančno poročilo;
  • odloča o višini članarine in razdelilniku delitve;
  • odloča o povezovanju z drugimi sindikati;
  • sprejema programske usmeritve SNS.
  1. člen

Skupščino skliče predsednik najmanj enkrat na leto, posebej pa jo mora sklicati, če to zahtevajo izvršni odbor, nadzorni odbor, hišni sindikat ali najmanj desetina članov. O sklicu morajo biti najmanj mesec dni prej obveščeni vsi člani SNS, zasedanja se lahko udeležijo in sodelujejo pri delu skupščine tudi individualni člani SNS, vendar brez glasovalne pravice. Zasedanje skupščine vodi predsednik. Člana delovnega predsedstva sta še podpredsednik in član, ki je izvoljen izmed navzočih delegatov na skupščini.

Skupščina lahko odloča tudi dopisno, v tem primeru na dopisni skupščini glasujejo delegati z zadnje skupščine, ki morajo biti o sklicu obveščeni najmanj 7 dni prej. Dopisna skupščina odloča o res nujnih zadevah, med katere ne sodijo spremembe statuta in redne volitve organov SNS.

  1. člen

Skupščina je sklepčna, če je prisotna več kot polovica predstavnikov članov. Če skupščina ni sklepčna ob uri sklica, se jo lahko skliče ponovno čez 30 minut. Skupščina je sklepčna, če je ob drugem sklicu prisotna najmanj četrtina predstavnikov članov. Če tudi drugič ni sklepčnosti, se skupščino ponovno skliče najmanj v sedmih dneh. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih predstavnikov članov.

Sklepi o spremembi statuta in povezovanju z drugimi sindikati se sprejemajo z dvotretjinsko večino. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem, drugi sklepi pa s tajnim ali javnim glasovanjem.

  1. člen

Mandat predsednika in podpredsednika SNS traja štiri leta, z možnostjo ponavljanja, izvoljena sta lahko največ dvakrat zapored, mandat se verificira z vsakoletnim glasovanjem o zaupnici na skupščini SNS. Mandat nadzornega odbora, komisije za vloge in pritožbe ter statutarne komisije traja štiri leta.

  1. člen

Kandidiranje in volitve predsednika SNS, nadzornega odbora, komisije za vloge in pritožbe ter statutarne komisije temeljijo na načelih demokratičnosti postopka, in sicer tako, da je kandidiranje javno, volitve pa so tajne.

IO SNS razpiše volitve najpozneje 90 dni pred iztekom mandata organov SNS, ki se volijo. Ob razpisu volitev določi tudi postopek kandidiranja in način izvedbe volitev.

V primeru odstopa kateregakoli od voljenih članov organov SNS lahko o nadomestnem članu do izteka mandata na predlog IO SNS odloča skupščina na dopisni seji.

  1. člen

Izvršni odbor SNS ima predvsem naslednje naloge:

  • pripravlja in sklepa kolektivne pogodbe ter sproti spremlja uresničevanje posameznih določil, zahteva doslednost in spoštovanje dogovorjenega;
  • vodi in organizira delo SNS ter usklajuje in usmerja aktivnosti posameznih hišnih sindikatov znotraj SNS;
  • skrbi za obveščanje članov SNS;
  • spremlja in zahteva uresničevanje sprejetega delovnega programa, sklepov in stališč skupščine SNS;
  • sklepa o začetku, trajanju in koncu splošne stavke, opravlja funkcijo stavkovnega odbora ter pri tem uveljavlja stavkovna pravila SNS;
  • zastopa SNS v stikih s poslovodnimi in vodstvenimi delavci v podjetjih, pred državnimi organi, drugimi organizacijami in institucijami ter lastniki;
  • pripravlja finančne načrte in aktivnosti na področju zagotavljanja gmotnih temeljev SNS ter poročila o njihovem uresničevanju;
  • razpisuje delovna mesta ter imenuje glavnega tajnika SNS in določa naloge svojih članov;
  • organizira stalne in občasne organe oziroma delovne skupine za posamezna področja dejavnosti;
  • pripravlja minimalni cenik novinarskih del;
  • obravnava predloge in mnenja individualnih članov SNS;
  • skrbi za organiziranost pravne pomoči in strokovnih služb ter sprejema pravilnike in interne akte, potrebne za izvajanje statutarno določenih nalog SNS;
  • oblikuje zahteve, mnenja, stališča in poročila državnim in drugim organom;
  • opravlja druge naloge, ki so določene s sklepi skupščine;
  • daje pooblastila za sklenitev kolektivnih pogodb;
  • sklepa o trajnejših oblikah sodelovanja z Društvom novinarjev Slovenije.

Odločitve izvršnega odbora so sprejete, če zanje glasuje najmanj polovica vseh njegovih članov.

  1. člen

Nadzorni odbor SNS šteje 3 člane, ki ne smejo imeti znotraj SNS nobenih drugih funkcij.

Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:

  • nadzoruje delo izvršnega odbora in skrbi za zakonito finančno poslovanje SNS;
  • nadzira uporabo statuta SNS in izvajanje drugih aktov, ki jih sprejema izvršni odbor;
  • nadzira izvajanje sklepov in odločitev skupščine.

Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo, o pomanjkljivostih in nepravilnostih je dolžan poročati izvršnemu odboru in skupščini.

  1. člen

Predsednik SNS je pooblaščena oseba za zastopanje SNS. Predsednik SNS je hkrati predsednik izvršnega odbora SNS in ima glasovalno pravico. Funkcija predsednika se opravlja prostovoljno ali profesionalno, odvisno od finančnih možnosti SNS.

Predsednik SNS ima predvsem naslednje naloge in pristojnosti:

  • predstavlja in zastopa SNS;
  • sklicuje in predseduje sejam skupščine in izvršnega odbora;
  • izvaja odločitve skupščine in izvršnega odbora;
  • podpisuje akte, ki jih sprejema skupščina in izvršni odbor, ter druge akte, sporazume, pri sklepanju katerih sodeluje SNS;
  • sodeluje v izvajanju ciljev in nalog SNS ter opravlja druge naloge, ki mu jih odredi skupščina in izvršni odbor;
  • ustno ali pisno v imenu SNS se lahko samostojno odziva na pojave ogrožanja delovnih, materialnih in statusnih pravic novinarjev in članov SNS, ter na nezakonite postopke, ki so jim izpostavljeni novinarji.
  1. člen

Statutarna komisija SNS šteje 5 članov, ki ne smejo imeti znotraj SNS nobenih drugih funkcij. Za svoje delo odgovarja skupščini, njen mandat je štiriletni, predsednika in poslovnik o delovanju določi na svoji prvi seji.

Statutarna komisija ima naslednje pristojnosti in naloge:

  • razlaga določbe statuta in drugih statutarnih aktov;
  • ocenjuje in sprejema odločitve o usklajenosti odločitev hišnih sindikatov in organov SNS ter aktov, ki jih sprejema IO SNS v skladu s statutom;
  • pregleduje in rešuje pritožbe statutarnega značaja, ki jih na SNS posredujejo njegovi člani, hišni sindikati ali organi v sestavi SNS;
  • analizira izvajanje statuta in predlaga njegove spremembe in dopolnitve.
  1. člen

Komisija za vloge in pritožbe šteje 3 člane, ki ne smejo imeti znotraj SNS nobenih drugih funkcij. Komisija obravnava vloge in pritožbe članov SNS in drugih ter izvršnemu odboru predlaga način njihovega reševanja. Izvršni odbor mora odločiti v 30 dneh od vložitve vloge oziroma pritožbe. Zoper njegovo odločitev se prizadeti lahko pritoži v 15 dneh na skupščino SNS, ki pritožbo obravnava na prvi naslednji redni seji. Njen sklep je dokončen.

  1. člen

Novinarsko častno razsodišče z obravnavanjem spornih primerov in na druge, s pravilnikom določene načine, skrbi za to, da člani SNS in DNS spoštujejo Kodeks novinarjev RS, druge mednarodno uveljavljene etične standarde novinarske profesije, določbe statutov SNS in DNS, ustavo, zakone in druge družbene norme, kadar kršitev teh norm pomeni hkrati tudi neetično ravnanje. Da bi varovalo ugled novinarskega poklica v javnosti in prispevalo k spoštovanju pravic občanov, organizacij in drugih subjektov v javnem obveščanju, lahko obravnava tudi etično sporno pisanje novinarjev, ki niso člani SNS oziroma DNS.

Novinarsko častno razsodišče sestavlja enajst članov, od teh je devet novinarjev in dva predstavnika javnosti. SNS izvoli štiri člane NČR med predlaganimi kandidati, ki so člani SNS, z večino glasov na skupščini. Med kandidati, ki se prijavijo na javnem razpisu za predstavnika javnosti, SNS in DNS na skupščini izvolita z večino glasov vsak po enega člana NČR. Mandat članov NČR traja štiri leta.

Pravila dela NČR določa pravilnik, ki ga sprejmeta skupščini SNS in DNS.

  1. člen

Novinarsko častno razsodišče redno spremlja, kako člani SNS oziroma DNS ter novinarji, ki niso člani SNS oziroma DNS, spoštujejo etične norme in javnost redno seznanja s svojimi ugotovitvami. Novinarsko častno razsodišče o spornih zadevah organizira obravnave. Postopek pred Novinarskim častnim razsodiščem se lahko konča s poravnavo, z objavo odločbe o kršitvi etičnih norm v javnih glasilih ali z odločbo, v kateri Novinarsko častno razsodišče ugotovi, da ni šlo za kršitev ali da novinar zanjo ni odgovoren. Novinarsko častno razsodišče lahko predlaga izvršnemu odboru SNS ali upravnemu odboru DNS, da razpravljata in sklepata o izključitvi člana. Prav tako avtonomno zavzema stališče do drugih zadev, za katere meni, da pomembno vplivajo na etiko javne zadeve.

  1. člen

Stroške delovanja Novinarskega častnega razsodišča financirata SNS in DNS proporcionalno glede na število svojih članov.

  1. člen

Drugim novinarskim sindikatom se ponudi možnost pristopa v Novinarsko častno razsodišče, vendar samo ob soglasju sedanjih podpisnikov. Spremembe statuta, ki zadevajo Novinarsko častno razsodišče, pričnejo veljati z iztekom mandata Častnega razsodišča DNS v sedanji sestavi in z izvolitvijo novega častnega razsodišča.

  1. člen

Strokovna in administrativna dela za potrebe SNS in izvršnega odbora opravlja strokovna služba, ki jo vodi glavni tajnik SNS. Organizacijo in delovna področja strokovne službe ureja pravilnik o organizaciji in sistemizaciji del in nalog v SNS, ki ga sprejema izvršni odbor. V skladu s tem pravilnikom izvršni odbor sprejema tudi pravilnik o plačah in pravilnik o plačevanju sodelavcev in funkcionarjev, ki naloge opravljajo prostovoljno in občasno.

Glavni tajnik je odgovoren za strokovna in administrativna opravila tajništva SNS ter opravlja naslednje naloge:

  • predsedniku in članom izvršnega odbora pomaga pri pripravi sej za vse organe SNS;
  • hišnim sindikatom po nalogu predsednika in izvršnega odbora pomaga pri reševanju njihovih problemov, organizaciji in delu, vključno z informiranjem in komunikacijo z delodajalci;
  • skrbi za dodatne vire financiranja SNS v skladu s predpisi in odločitvami organov SNS;
  • skrbi za izvajanje odločitev skupščine, izvršnega odbora in drugih organov SNS;
  • skrbi za izvajanje finančnega načrta in optimalno porabo sredstev, za nabavo opreme in drugo premoženje SNS;
  • kot odgovorna oseba je sopodpisnik finančnih dokumentov;
  • opravlja druge naloge v skladu s Pravilnikom o sistemizaciji del in nalog ter nalog, ki mu jih poveri predsednik in izvršni odbor SNS.

IV. Financiranje

  1. člen

Finančna sredstva SNS so:

  • članarina,
  • prostovoljni prispevki,
  • drugi viri.
  1. člen

Finančna sredstva se zbirajo na lastnem računu in se uporabljajo za financiranje delovnega programa SNS in njegovih aktivnosti na podlagi finančnega načrta, ki ga sprejme skupščina SNS. Sredstva od članarine se uporabljajo neodvisno, v solidarnostne namene in za potrebe članstva, zato se razporejajo in delijo v skladu s temi načeli.

  1. člen

Članarina se deli na podlagi razdelilnika, ki ga sprejema skupščina SNS, za dejavnosti, ki jih izvaja SNS, in za financiranje aktivnosti v podjetjih, na območjih ali v drugih oblikah organizacijskega povezovanja in delovanja. Delež članarine, ki ostaja hišnim sindikatom, določa skupščina SNS in praviloma znaša 50 odstotkov. Člani SNS, ki niso združeni v hišne sindikate, plačajo celotno članarino direktno SNS.

  1. člen

Pred predajo zaključnega računa poslovanja za preteklo leto v februarju tekočega leta ga morata obravnavati in potrditi nadzorni in izvršni odbor.

  1. člen

Predlog finančnega načrta in delež članarine, ki ostajajo hišnim sindikatom, skupščina SNS sprejme najkasneje do oktobra tekočega leta. V primeru povečanega obsega potreb in dela SNS, skupščina lahko na predlog izvršnega in nadzornega odbora sprejme sklep o začasnem povečanju deleža članarin, namenjenem opravljanju nalog SNS. Sklep je lahko sprejet le s soglasjem vseh predstavnikov skupščine.

Če sklep o začasnem povečanju deleža članarin skupščina zavrne, lahko nadzorni in izvršni odbor v primeru presežka odhodkov nad prihodki, ki je nastal zaradi večjega obsega pravnih storitev SNS, predlagata skupščini, da del financiranja individualnega zastopanja v postopkih pred sodišči za svoje člane prevzamejo hišni sindikati.

V vseh omenjenih primerih SNS nadaljuje z organizacijo in koordinacijo pravne pomoči v celoti in za vse člane.

V. Prehodne in končne določbe

  1. člen

SNS ima sedež v Ljubljani. Pečat SNS je okrogel in ima naslednji napis: Sindikat novinarjev Slovenije, Ljubljana.

  1. člen

Ta statut začne veljati osmi dan po sprejetju na skupščini.

  1. člen

Vsi organi SNS, izbrani pred sprejetjem tega statuta, opravljajo funkcijo do izteka mandata, za katerega so bili izbrani, oziroma do izvolitve organov v skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami tega statuta. Za razlago tega statuta je do začetka delovanja statutarne komisije pristojen izvršni odbor. Vse, kar ni urejeno s tem statutom, izvršni odbor lahko rešuje s pravilnikom ali sklepom.

  1. člen

Sindikat preneha z delovanjem, če tako odloči skupščina s tričetrtinsko večino vseh glasov. Ista skupščina mora odločiti tudi o sredstvih sindikata.

Ta Statut je sprejela Skupščina SNS na svoji 35. redni seji 26. novembra 2015.

DOPOLNITEV STATUTA

V drugem odstavku 30. člena, se za 6. alinejo doda nova alineja:

  • poleg predsednika lahko zastopa sindikat v postopkih pred sodišči;

To dopolnitev je sprejela Skupščina SNS na svoji 38. volilni seji 20. aprila 2017.