Stran bomo dopolnjevali z vpra\u0161anji, ki jih prejmemo od na\u0161ih \u010dlanov, in odgovori, ki lahko prav pridejo tudi drugim.<\/p>\n
Ali mora zaposleni v primeru dalj\u0161e bolni\u0161ke odsotnosti vrniti regres, \u010de ne uspe koristiti 10 dni dopusta? <\/strong><\/p>\n Pravica do regresa je vezana na delovno razmerje, sorazmerni del regresa se izpla\u010da le v primeru, \u010de delavec pri delodajalcu ni bil zaposlen celo leto. Dalj\u0161i bolni\u0161ki stale\u017e oz. izraba letnega dopusta ne vplivata na vi\u0161ino regresa, kar pomeni, da delavec prejme celoten regres.<\/p><\/blockquote>\n Kaj se zgodi v primeru, da ne uspe koristiti obveznega dela dopusta? Se ta lahko prenese v naslednje leto?<\/strong><\/p>\n Delavec mora izkoristiti obvezni del letnega dopusta, \u010de dela in je prisoten na delu, in to na\u010deloma v teko\u010dem letu.\u00a0Obvezni del mora porabiti v koledarskem letu, za preostanek dopusta pa se delavec in delodajalec lahko dogovorita, da ga delavec koristi do 30. junija naslednjega leta. V kolikor obveznega dela ali celotnega letnega dopusta delavec ne izkoristi v teko\u010dem letu zaradi razlogov, na katere delavec ni imel vpliva (bolezen, po\u0161kodba, porodni\u0161ki dopusta ali dopust za nego in varstvo otroka),\u00a0 potem ima pravico letni dopust koristiti do 31. 12. naslednjega leta.<\/p>\n V kolikor delodajalec delavcu ne omogo\u010di izrabe letnega dopusta v teko\u010dem letu, obveznega dela ali preostanka dopusta, pri \u010demer za preostanek dopusta z delavcem ne sklene dogovora o prenosu letnega dopusta do 30. junija naslednjega leta, mora delavcu pla\u010dati od\u0161kodnino za vsak dan neizrabljenega dopusta. Vi\u0161ina od\u0161kodnine se dolo\u010di na podlagi bruto pla\u010de delavca.<\/p><\/blockquote>\n Kako je pravno urejen odmor med delovnim \u010dasom?<\/strong><\/p>\n Zakon o delovnih razmerjih v 154. \u010dlenu pravi, da ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni \u010das, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Dol\u017eina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve in za\u010dasne prerazporeditve delovnega \u010dasa dolo\u010di sorazmerno dol\u017eini dnevnega delovnega \u010dasa, \u010das odmora pa se v\u0161teva v delovni \u010das. Hkrati zakon v 217.a \u010dlenu pravi, da se z globo od 1.500 do 4.000 eurov kaznuje delodajalec, \u010de med drugim \u00bbdelavcu ne zagotovi odmora med delovnim \u010dasom, po\u010ditka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega po\u010ditka\u00ab.<\/p>\n Odmor med delovnim \u010dasom je urejen tudi na evropski ravni, in sicer ga dolo\u010da\u00a0Direktiva 2003\/88\/ES o dolo\u010denih vidikih organizacije delovnega \u010dasa (2003\/88\/ES)<\/a>, ki med drugim dolo\u010da, da je treba delavcem zagotoviti \u00bbustrezne odmore\u00ab ter da se podrobnosti, vklju\u010dno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je odmor dodeljen, dolo\u010dijo v kolektivnih pogodbah oziroma z nacionalno zakonodajo.<\/p>\n