{"id":1030,"date":"2018-12-21T14:08:06","date_gmt":"2018-12-21T13:08:06","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=1030"},"modified":"2018-12-21T14:08:06","modified_gmt":"2018-12-21T13:08:06","slug":"ministrstvo-pri-izdaji-soglasja-za-zdruzitev-vecera-in-dnevnika-ni-tehtalo-javnega-interesa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/ministrstvo-pri-izdaji-soglasja-za-zdruzitev-vecera-in-dnevnika-ni-tehtalo-javnega-interesa\/","title":{"rendered":"Ministrstvo pri izdaji soglasja za zdru\u017eitev Ve\u010dera in Dnevnika ni tehtalo javnega interesa"},"content":{"rendered":"<p>Izjava za javnost<\/p>\n<p>Ministrstvo za kulturo je izdalo predhodno soglasje Ve\u010deru in Dnevniku za ustanovitev nove dru\u017ebe DV mediji, ki naj bi izdajala Dnevnik in Ve\u010der, njuna spletna portala in priloge. Kot navajata medijski dru\u017ebi, bo predvidoma od sedanjega izdajateljskega portfelja Dnevnika ostal le \u0161e Nedeljski dnevnik in revija Razvedrilo, Ve\u010der pa iz zdru\u017eevanja izlo\u010da Podjetje za informiranje Murska Sobota, ki izdaja pomurski Vestnik.<\/p>\n<p>Napovedane lastni\u0161ke in organizacijske spremembe ka\u017eejo, da bo novo podjetje prevzelo izdajanje medijev, ki so v te\u017eavah, na mati\u010dnih dru\u017ebah pa ohranilo dobi\u010dkonosne izdaje. Na novo podjetje bodo zaposlili tudi vse novinarje, kar bo prilo\u017enost za novo sistemizacijo delovnih mest, ni\u017eanje \u017ee pridobljenih pravic in morebitno odpu\u0161\u010danje. Upravi\u010dena je torej skrb, da bo nova dru\u017eba izpostavljena veliko ve\u010djim poslovnim in finan\u010dnim tveganjem, posledi\u010dno pa je lahko ogro\u017een tudi obstoj splo\u0161noinformativnih dnevnikov, ki sta doslej pomenila steber poslovanja sedanjih izdajateljev.<\/p>\n<p>Ministrstvo v postopku izdaje soglasja javnega interesa vsebinsko sploh ni presojalo. Dru\u0161tvo in sindikat ter sveta delavcev Ve\u010dera in Dnevnika smo \u017eeleli javni interes in interes zaposlenih v obeh dru\u017ebah zagovarjati kot stranski udele\u017eenci v postopku. Ministrstvo je sicer priznalo, da delujemo v javnem interesu na podro\u010dju medijev, vendar je na\u0161o zahtevo zavrnilo z obrazlo\u017eitvijo, da nimamo pravnega interesa, utemeljenega v zakonu, saj bi bila podlaga zanj lahko le neposredna osebna korist. Ob tem se spra\u0161ujemo, kdo je v postopku sploh varoval interes javnosti po raznolikih in kakovostnih medijih. Ministrstvo za kulturo je pri izdaji soglasja sledilo samo kvantitativnim merilom za presojo, torej ogla\u0161evalskemu dele\u017eu in dele\u017eu na upo\u0161tevnem trgu. Ni pa tehtalo javnega interesa in se ukvarjalo z morebitnimi tveganji in posledicami tega zdru\u017eevanja na ponudbo medijskih vsebin za javnost.<\/p>\n<p>Ministrstvo za kulturo ima torej ekskluzivno pravico za presojo javnega interesa v medijih, hkrati pa te pravice ne izvaja tudi zaradi neustrezne zakonodaje, za katero pa je samo pristojno. Zastopanje javnega interesa odreka novinarskim organizacijam, ki smo zaskrbljene tudi zaradi potencialnega odpu\u0161\u010danja novinarjev, ukinjanja samostojnih uredni\u0161tev ter zmanj\u0161evanja delovnopravnih in drugih pravic zaposlenih. Zato razmi\u0161ljamo o izpodbijanju zavrnitve udele\u017ebe v postopku na sodi\u0161\u010du.<\/p>\n<p>Po na\u0161em mnenju je pomanjkljiva tudi zgolj opravljena tehni\u010dna presoja ministrstva. Po odlo\u010dbi Urada za varstvo konkurence, predhodnika Agencije za varstvo konkurence, iz leta 2009, ki je presojal Delov prevzem Ve\u010dera, namre\u010d upo\u0161tevni proizvodni trg splo\u0161noinformativnih dnevnikov sestavljajo le \u0161tirje dnevniki, poleg Ve\u010dera in Dnevnika \u0161e Delo in Primorske novice. Na podlagi tega je urad takrat ocenil, da gre za nedovoljeno koncentracijo. Po enaki logiki je upo\u0161tevni trg splo\u0161noinformativnih dnevnikov leta 2017 (skupaj s Svet24, ki leta 2009 \u0161e ni izhajal, in za katerega je ministrstvo v drugem postopku sicer ugotovilo, da ni splo\u0161noinformativni dnevnik) zna\u0161al 94.916 izvodov, Dnevnik in Ve\u010der pa na njem skupaj dosegata 44,88-odstotni dele\u017e, kar je nad \u0161tiridesetimi odstotki. Ker ministrstvo pri presoji ni upo\u0161tevalo le splo\u0161noinformativnih tiskanih dnevnikov, je ugotovilo, da je skupni dele\u017e Dnevnika in Ve\u010dera le 27,26 odstotka, zato ni podlage za zavrnitev soglasja k zdru\u017eitvi.<\/p>\n<p>Ker medijski regulator svojega dela ni opravil korektno \u2013 na potezi je sicer \u0161e Agencija za varstvo konkurence \u2013 lahko pri\u010dakujemo nadaljevanje napovedanega zdru\u017eevanja.<\/p>\n<p>V tem primeru od uprav medijskih hi\u0161 pri\u010dakujemo:<\/p>\n<ul>\n<li>Dolgoro\u010dno ohranitev dveh dnevnikov \u2013 Ve\u010dera in Dnevnika, ki morata tudi nadalje delovati s samostojnima uredni\u0161tvoma v okvirih novinarske avtonomije.<\/li>\n<li>Da zdru\u017eevanje ne bo izgovor in povod za odpu\u0161\u010danje. Delavci morajo na novo dru\u017ebo prenesti vse pravice iz obstoje\u010dih pogodb o zaposlitvi, vklju\u010dno z obstoje\u010dimi vi\u0161inami pla\u010d.<\/li>\n<li>Da zdru\u017eevanje ne bo razlog za preme\u0161\u010danje novinarjev na ni\u017eja delovna mesta in se vsebina dela novinarjev ne bo spreminjala brez njihovega soglasja.<\/li>\n<li>Vodstvi podjetij pozivamo k ve\u010dji transparentnosti in sprotnemu obve\u0161\u010danju delavcev z ukrepi, ki jih pripravljajo. To zaupanje sta upravi \u017ee spodkopali, ko sta svetoma delavcev zavrnili vpogled v projektno dokumentacijo. Kljub ve\u010d pozivom podrobnosti vsebine na\u010drtovane zdru\u017eitve \u0161e vedno nista predstavili.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ob upo\u0161tevanju teh zahtev bi lahko zdru\u017eevanje Ve\u010dera in Dnevnika prineslo tudi pozitivne sinergijske u\u010dinke in tvorno sodelovanje med uredni\u0161tvi, kar bi v trenutnih razmerah, ko v redakcijah primanjkuje kadra, lahko prineslo kakovostno dopolnilo vsebin, posebej na lokalnih ravneh, na katerih sta oba medija tradicionalno mo\u010dna. Vsekakor\u00a0pa ostajajo tudi \u0161tevilni pomisleki in tveganja, ki lahko mo\u010dno prese\u017eejo morebitne kratkoro\u010dne pozitivne poslovne u\u010dinke. Znova opozarjamo na ohranitev dveh samostojnih medijev predvsem v interesu njihovih bralcev kot tudi \u0161ir\u0161ega slovenskega medijskega prostora in s tem tudi kakovostnega in profesionalnega novinarstva.<\/p>\n<p>Upravi odbor Dru\u0161tva novinarjev Slovenije<\/p>\n<p>Izvr\u0161ni odbor Sindikata novinarjev Slovenije<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Izjava za javnost Ministrstvo za kulturo je izdalo predhodno soglasje Ve\u010deru in Dnevniku za ustanovitev nove dru\u017ebe DV mediji, ki naj bi izdajala Dnevnik in Ve\u010der, njuna spletna portala in priloge. Kot navajata medijski dru\u017ebi, bo predvidoma od sedanjega izdajateljskega portfelja Dnevnika ostal le \u0161e Nedeljski dnevnik in revija Razvedrilo, Ve\u010der pa iz zdru\u017eevanja izlo\u010da Podjetje za informiranje Murska Sobota, ki izdaja pomurski Vestnik. Napovedane lastni\u0161ke in organizacijske spremembe ka\u017eejo, da bo novo podjetje prevzelo izdajanje medijev, ki so v te\u017eavah, na mati\u010dnih dru\u017ebah pa ohranilo dobi\u010dkonosne izdaje. Na novo podjetje bodo zaposlili tudi vse novinarje, kar bo prilo\u017enost za novo sistemizacijo delovnih mest, ni\u017eanje \u017ee pridobljenih pravic in morebitno odpu\u0161\u010danje. Upravi\u010dena je torej skrb, da bo nova dru\u017eba izpostavljena veliko ve\u010djim poslovnim in finan\u010dnim tveganjem, posledi\u010dno pa je lahko ogro\u017een tudi obstoj splo\u0161noinformativnih dnevnikov, ki sta doslej pomenila steber poslovanja sedanjih izdajateljev. Ministrstvo v postopku izdaje soglasja javnega interesa vsebinsko sploh ni presojalo. Dru\u0161tvo in sindikat ter sveta delavcev Ve\u010dera in Dnevnika smo \u017eeleli javni interes in interes zaposlenih v obeh dru\u017ebah zagovarjati kot stranski udele\u017eenci v postopku. Ministrstvo je sicer priznalo, da delujemo v javnem interesu na podro\u010dju medijev, vendar je na\u0161o zahtevo zavrnilo z obrazlo\u017eitvijo, da nimamo pravnega interesa, utemeljenega v zakonu, saj bi bila podlaga zanj lahko le neposredna osebna korist. Ob tem se spra\u0161ujemo, kdo je v postopku sploh varoval interes javnosti po raznolikih in kakovostnih medijih. Ministrstvo za kulturo je pri izdaji soglasja sledilo samo kvantitativnim merilom za presojo, torej ogla\u0161evalskemu dele\u017eu in dele\u017eu na upo\u0161tevnem trgu. Ni pa tehtalo javnega interesa in se ukvarjalo z morebitnimi tveganji in posledicami tega zdru\u017eevanja na ponudbo medijskih vsebin za javnost. Ministrstvo za kulturo ima torej ekskluzivno pravico za presojo javnega interesa v medijih, hkrati pa te pravice ne izvaja tudi zaradi neustrezne zakonodaje, za katero pa je samo pristojno. Zastopanje javnega interesa odreka novinarskim organizacijam, ki smo zaskrbljene tudi zaradi potencialnega odpu\u0161\u010danja novinarjev, ukinjanja samostojnih uredni\u0161tev ter zmanj\u0161evanja delovnopravnih in drugih pravic zaposlenih. Zato razmi\u0161ljamo o izpodbijanju zavrnitve udele\u017ebe v postopku na sodi\u0161\u010du. Po na\u0161em mnenju je pomanjkljiva tudi zgolj opravljena tehni\u010dna presoja ministrstva. Po odlo\u010dbi Urada za varstvo konkurence, predhodnika Agencije za varstvo konkurence, iz leta 2009, ki je presojal Delov prevzem Ve\u010dera, namre\u010d upo\u0161tevni proizvodni trg splo\u0161noinformativnih dnevnikov sestavljajo le \u0161tirje dnevniki, poleg Ve\u010dera in Dnevnika \u0161e Delo in Primorske novice. Na podlagi tega je urad takrat ocenil, da gre za nedovoljeno koncentracijo. Po enaki logiki je upo\u0161tevni trg splo\u0161noinformativnih dnevnikov leta 2017 (skupaj s Svet24, ki leta 2009 \u0161e ni izhajal, in za katerega je ministrstvo v drugem postopku sicer ugotovilo, da ni splo\u0161noinformativni dnevnik) zna\u0161al 94.916 izvodov, Dnevnik in Ve\u010der pa na njem skupaj dosegata 44,88-odstotni dele\u017e, kar je nad \u0161tiridesetimi odstotki. Ker ministrstvo pri presoji ni upo\u0161tevalo le splo\u0161noinformativnih tiskanih dnevnikov, je ugotovilo, da je skupni dele\u017e Dnevnika in Ve\u010dera le 27,26 odstotka, zato ni podlage za zavrnitev soglasja k zdru\u017eitvi. Ker medijski regulator svojega dela ni opravil korektno \u2013 na potezi je sicer \u0161e Agencija za varstvo konkurence \u2013 lahko pri\u010dakujemo nadaljevanje napovedanega zdru\u017eevanja. V tem primeru od uprav medijskih hi\u0161 pri\u010dakujemo: Dolgoro\u010dno ohranitev dveh dnevnikov \u2013 Ve\u010dera in Dnevnika, ki morata tudi nadalje delovati s samostojnima uredni\u0161tvoma v okvirih novinarske avtonomije. Da zdru\u017eevanje ne bo izgovor in povod za odpu\u0161\u010danje. Delavci morajo na novo dru\u017ebo prenesti vse pravice iz obstoje\u010dih pogodb o zaposlitvi, vklju\u010dno z obstoje\u010dimi vi\u0161inami pla\u010d. Da zdru\u017eevanje ne bo razlog za preme\u0161\u010danje novinarjev na ni\u017eja delovna mesta in se vsebina dela novinarjev ne bo spreminjala brez njihovega soglasja. Vodstvi podjetij pozivamo k ve\u010dji transparentnosti in sprotnemu obve\u0161\u010danju delavcev z ukrepi, ki jih pripravljajo. To zaupanje sta upravi \u017ee spodkopali, ko sta svetoma delavcev zavrnili vpogled v projektno dokumentacijo. Kljub ve\u010d pozivom podrobnosti vsebine na\u010drtovane zdru\u017eitve \u0161e vedno nista predstavili. Ob upo\u0161tevanju teh zahtev bi lahko zdru\u017eevanje Ve\u010dera in Dnevnika prineslo tudi pozitivne sinergijske u\u010dinke in tvorno sodelovanje med uredni\u0161tvi, kar bi v trenutnih razmerah, ko v redakcijah primanjkuje kadra, lahko prineslo kakovostno dopolnilo vsebin, posebej na lokalnih ravneh, na katerih sta oba medija tradicionalno mo\u010dna. Vsekakor\u00a0pa ostajajo tudi \u0161tevilni pomisleki in tveganja, ki lahko mo\u010dno prese\u017eejo morebitne kratkoro\u010dne pozitivne poslovne u\u010dinke. Znova opozarjamo na ohranitev dveh samostojnih medijev predvsem v interesu njihovih bralcev kot tudi \u0161ir\u0161ega slovenskega medijskega prostora in s tem tudi kakovostnega in profesionalnega novinarstva. Upravi odbor Dru\u0161tva novinarjev Slovenije Izvr\u0161ni odbor Sindikata novinarjev Slovenije<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1030","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1030","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1030"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1030\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1031,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1030\/revisions\/1031"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1030"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1030"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1030"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}