{"id":1079,"date":"2019-06-24T11:29:41","date_gmt":"2019-06-24T09:29:41","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=1079"},"modified":"2019-06-24T11:29:41","modified_gmt":"2019-06-24T09:29:41","slug":"odrinjena-stara-ogledala-starostna-diskriminacija-in-trpincenje-starih-delavcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/odrinjena-stara-ogledala-starostna-diskriminacija-in-trpincenje-starih-delavcev\/","title":{"rendered":"Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpin\u010denje starih delavcev"},"content":{"rendered":"<p>Fakulteta za dru\u017ebene vede je v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom OPRO organizirala javno razpravo z naslovom <em>Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpin\u010denje starih delavcev<\/em>, ki je potekala v petek, 21. junija, ob 11. uri na Sindikatu novinarjev Slovenije (Vo\u0161njakova 8) v okviru \u0161tudentskega inovativnega projekta za dru\u017ebeno korist <em>Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starih v novinarskem poklicu. <\/em><\/p>\n<p><strong>Alenka \u0160vab<\/strong>, profesorica sociologije ter raziskovalka na Fakulteti za dru\u017ebene vede ter vodja projekta, je javno razpravo in predstavitev preliminarnih ugotovitev odprla z besedami, da so teme, ki so povezane bodisi s starimi bodisi s trpin\u010denjem na delovnem mestu, v veliki meri potisnjene na dru\u017ebeni rob.<\/p>\n<p>Prvi del javne razprave je bil tako usmerjen na predstavitev sociolo\u0161kih in pravnih vidikov odnosa raziskovanega problema ter glavnih rezultatov analize medijskih reprezentacij starosti in starih v tiskanih dnevnih \u010dasopisih Delo, Ve\u010der in Slovenske novice za leta 2004, 2008, 2011, 2014, 2018. V volilnih letih od leta 2004 do 2018 je \u010dasopis Delo najve\u010d poro\u010dal o pokojninskemu sistemu in pokojninah ter o zdravstvenih in socialnih storitvah, \u010demur so sledili \u0161e prispevki o starosti in staranju. Najmanj se je v teh medijih razpravljalo o mobilnosti in infrastrukturi za stare ter o materialni prikraj\u0161anosti in rev\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>V teh letih so predvsem poudarjene teme, ki zadevajo aktualni dr\u017eavni prora\u010dun in krepijo prepri\u010danje, da so stari ljudje v prvi vrsti dru\u017ebeno breme. Strukturni problemi, kot so rev\u0161\u010dina, urejenost okolja in prilagojenost infrastrukture starim ljudem, so manj izpostavljeni; potreba po zagotavljanju vi\u0161je kakovosti \u017eivljenja, bolj\u0161ega polo\u017eaja na trgu dela in demarginalizacija starosti pa skoraj potisnjenih na rob.<\/p>\n<p>Povabljeni strokovnjaki in strokovnjakinja so ugotovitve preliminarne analize na kratko komentirali in nato spregovorili tudi o \u0161ir\u0161i problematiki trpin\u010denja starih delavcev in delavk v kontekstu staranja delovne sile in starostne diskriminacije. V pogovoru so se osredinili predvsem na polo\u017eaj delavcev v novinarskem poklicu.<\/p>\n<p><strong>Maja Megla<\/strong>, nekdanja novinarka na Delu in avtorica knjige <em>Stres, kuga sodobnega \u010dasa<\/em>, ima s trpin\u010denjem na delovnem mestu konkretne izku\u0161nje;<\/p>\n<p>Sekretar na In\u0161pektoratu RS za delo<strong> Mladen Markota<\/strong> je povedal, da je prisotna epidemija nizke kulture medsebojnega pogovora (komunikacije). Na In\u0161pektoratu RS za delo so lani prejeli 309 kr\u0161itev na delovnem mestu; prijave so bile prete\u017eno anonimne (99 %), zgodile pa so se \u0161ele po prenehanju delovnega razmerja. Najve\u010d prijav so prejeli s strani javnega sektorja, saj so tam slu\u017ebe najbolj stabilne.<\/p>\n<p><strong>Aljo\u0161a Gad\u017eijev<\/strong>, svetovalec Zagovornika na\u010dela enakosti, je poudaril, da je starost ena izmed posebnih okoli\u0161\u010din, ki lahko zadeva diskriminacijo na delovnem mestu. Predstavnik Zagovornika je omenil, da se malo starih ljudi, ki do\u017eivljajo trpin\u010denje na delovnem mestu, obrnejo nanje; in poudaril, da je lahko Zagovornik posrednik med delodajalcem in delavcem, ki se znajdeta v konfliktni situaciji.<\/p>\n<p>Direktor zavoda OPRO <strong>Otto Gerdina<\/strong>, je povedal, da je najve\u010dja nevarnost, da \u017ertev ponotranji predsodke, ki se pogosto okrepijo v kontekstu trpin\u010denja na delovnem mestu.<\/p>\n<p>Okroglo mizo je povezovala <strong>Klara \u0160irovnik<\/strong>, \u0161tudentka novinarstva in sodelujo\u010da pri \u0161tudentskem projektu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Fakulteta za dru\u017ebene vede je v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom OPRO organizirala javno razpravo z naslovom Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpin\u010denje starih delavcev, ki je potekala v petek, 21. junija, ob 11. uri na Sindikatu novinarjev Slovenije (Vo\u0161njakova 8) v okviru \u0161tudentskega inovativnega projekta za dru\u017ebeno korist Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starih v novinarskem poklicu. Alenka \u0160vab, profesorica sociologije ter raziskovalka na Fakulteti za dru\u017ebene vede ter vodja projekta, je javno razpravo in predstavitev preliminarnih ugotovitev odprla z besedami, da so teme, ki so povezane bodisi s starimi bodisi s trpin\u010denjem na delovnem mestu, v veliki meri potisnjene na dru\u017ebeni rob. Prvi del javne razprave je bil tako usmerjen na predstavitev sociolo\u0161kih in pravnih vidikov odnosa raziskovanega problema ter glavnih rezultatov analize medijskih reprezentacij starosti in starih v tiskanih dnevnih \u010dasopisih Delo, Ve\u010der in Slovenske novice za leta 2004, 2008, 2011, 2014, 2018. V volilnih letih od leta 2004 do 2018 je \u010dasopis Delo najve\u010d poro\u010dal o pokojninskemu sistemu in pokojninah ter o zdravstvenih in socialnih storitvah, \u010demur so sledili \u0161e prispevki o starosti in staranju. Najmanj se je v teh medijih razpravljalo o mobilnosti in infrastrukturi za stare ter o materialni prikraj\u0161anosti in rev\u0161\u010dini. V teh letih so predvsem poudarjene teme, ki zadevajo aktualni dr\u017eavni prora\u010dun in krepijo prepri\u010danje, da so stari ljudje v prvi vrsti dru\u017ebeno breme. Strukturni problemi, kot so rev\u0161\u010dina, urejenost okolja in prilagojenost infrastrukture starim ljudem, so manj izpostavljeni; potreba po zagotavljanju vi\u0161je kakovosti \u017eivljenja, bolj\u0161ega polo\u017eaja na trgu dela in demarginalizacija starosti pa skoraj potisnjenih na rob. Povabljeni strokovnjaki in strokovnjakinja so ugotovitve preliminarne analize na kratko komentirali in nato spregovorili tudi o \u0161ir\u0161i problematiki trpin\u010denja starih delavcev in delavk v kontekstu staranja delovne sile in starostne diskriminacije. V pogovoru so se osredinili predvsem na polo\u017eaj delavcev v novinarskem poklicu. Maja Megla, nekdanja novinarka na Delu in avtorica knjige Stres, kuga sodobnega \u010dasa, ima s trpin\u010denjem na delovnem mestu konkretne izku\u0161nje; Sekretar na In\u0161pektoratu RS za delo Mladen Markota je povedal, da je prisotna epidemija nizke kulture medsebojnega pogovora (komunikacije). Na In\u0161pektoratu RS za delo so lani prejeli 309 kr\u0161itev na delovnem mestu; prijave so bile prete\u017eno anonimne (99 %), zgodile pa so se \u0161ele po prenehanju delovnega razmerja. Najve\u010d prijav so prejeli s strani javnega sektorja, saj so tam slu\u017ebe najbolj stabilne. Aljo\u0161a Gad\u017eijev, svetovalec Zagovornika na\u010dela enakosti, je poudaril, da je starost ena izmed posebnih okoli\u0161\u010din, ki lahko zadeva diskriminacijo na delovnem mestu. Predstavnik Zagovornika je omenil, da se malo starih ljudi, ki do\u017eivljajo trpin\u010denje na delovnem mestu, obrnejo nanje; in poudaril, da je lahko Zagovornik posrednik med delodajalcem in delavcem, ki se znajdeta v konfliktni situaciji. Direktor zavoda OPRO Otto Gerdina, je povedal, da je najve\u010dja nevarnost, da \u017ertev ponotranji predsodke, ki se pogosto okrepijo v kontekstu trpin\u010denja na delovnem mestu. Okroglo mizo je povezovala Klara \u0160irovnik, \u0161tudentka novinarstva in sodelujo\u010da pri \u0161tudentskem projektu. &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1079","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1079","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1079"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1079\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1080,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1079\/revisions\/1080"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1079"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1079"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1079"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}