{"id":1093,"date":"2019-07-09T13:18:10","date_gmt":"2019-07-09T11:18:10","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=1093"},"modified":"2019-07-09T13:20:08","modified_gmt":"2019-07-09T11:20:08","slug":"zakljucek-projekta-medijske-reprezentacije-starosti-in-trpincenje-starejsih-v-novinarskem-poklicu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/zakljucek-projekta-medijske-reprezentacije-starosti-in-trpincenje-starejsih-v-novinarskem-poklicu\/","title":{"rendered":"Zaklju\u010dek projekta\u00a0Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starej\u0161ih v novinarskem poklicu"},"content":{"rendered":"

Odrinjena stara ogledala:<\/strong><\/p>\n

Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starej\u0161ih v novinarskem poklicu<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Fakulteta za dru\u017ebene vede je v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom OPRO zaklju\u010dila projekt \u00a0Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starej\u0161ih v novinarskem poklicu, <\/strong>ki je med marcem in junijem potekal v okviru \u0161tudentskega inovativnega projekta za dru\u017ebeno korist. Projekt je bil sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada.<\/p>\n

Cilj projekta je bil opozoriti na presek problematik trpin\u010denja starih delavcev, starizma in dru\u017ebene tolerance do trpin\u010denja nad starimi delavci, to je tistimi, ki so \u017ee starostno za\u0161\u010diteni ali so tik pred to za\u0161\u010dito. Slednjih se je po logiki sedanjih kapitalskih trendov treba znebiti, preden za\u0161\u010dito dose\u017eejo, za prve pa so tudi izdelana nepisana pravila, ve\u010dina jih temelji prav na trpin\u010denju, ki pa ga je na sodi\u0161\u010du tako zelo te\u017eko uspe\u0161no dokazovati, o \u010demer govori izjemno revna bera iz sodne prakse. Hkratno nagovarjanje starostne diskriminacije in trpin\u010denja starih delavcev je kombinacija, ki lahko privede do pogostej\u0161ega identificiranja pojavov trpin\u010denja saj se posledice trpin\u010denja ne bi ve\u010d tolerirale oziroma pripisovale starosti. Kar je bilo izhodi\u0161\u010de javne razprave o starostni diskriminaciji in trpin\u010denju starej\u0161ih zaposlenih na kateri so sodelovali nekdanja novinarka na Delu Maja Megla, sekretar na In\u0161pektoratu RD za delo Mladen Markota, svetovalec Zagovornika na\u010dela enakosti Aljo\u0161a Gad\u017eijev in direktor zavoda OPRO Otto Gerdina. Ve\u010d o razpravi si lahko preberete tukaj<\/a>.<\/p>\n

Na podlagi analize medijskega poro\u010danja \u010dasopisa Delo v letih 2004, 2008, 2011, 2014 in 2018 smo ugotovili, da so v medijskem poro\u010danju o staranju in starih ljudeh poudarjene predvsem teme, ki staranje prebivalstva obravnavajo iz finan\u010dnega vidika. To pomeni, da obravnavajo teme kot so pokojninska reforma, zdravstvene in socialne storitve in vi\u0161ina pokojnin, torej teme, ki zadevajo aktualni dr\u017eavni prora\u010dun in krepijo prepri\u010danje, da so stari ljudje v prvi vrsti dru\u017ebeno breme. Strukturni problemi, kot so rev\u0161\u010dina, urejenost okolja in prilagojenost infrastrukture starim ljudem, so manj izpostavljeni; potreba po zagotavljanju vi\u0161je kakovosti \u017eivljenja, bolj\u0161ega polo\u017eaja starih na trgu dela in demarginalizacija starosti pa skoraj potisnjenih na rob. Analiza prispevkov o nasilju na delovnem mestu je pokazala, da so \u010dlanki o trpin\u010dnju starih delavcev v medijskem diskurzu popolnoma odsotni. Ve\u010d o ugotovitvah si lahko preberete v raziskovalnem poro\u010dilu (Odrinjena stara ogledala<\/a>), spodaj pa najdete nekaj priporo\u010dil glede poro\u010danja o trpin\u010denju na delovnem mestu v kontekstu staranja delovne sile in starostne diskriminacije.<\/p>\n

Nosilka projekta je bila dr. Alenka \u0160vab. Pri projektu so sodelovali \u0161e Iztok Juran\u010di\u010d (Sindikat novinarjev Slovenije), Otto Gerdina (OPRO, zavod za aplikativne \u0161tudije), ter \u0161tudenti in \u0161tudentke: Eva Mihalinec, Tim Gaber\u0161ek, \u017dana Maru\u0161i\u010d, Kaja Klasinc, Luka Mofardin, Jan Prah, Anja \u0160eme, Klara \u0160irovnik, Jan Vranjek in Nina \u017dnidar\u0161i\u010d.<\/p>\n

 <\/p>\n

Priporo\u010dila za poro\u010danje o trpin\u010denju starej\u0161ih zaposlenih<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. Transparentno poro\u010danje o trpin\u010denju na delovnem mestu <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Predpogoj za u\u010dinkovito in transparentno poro\u010danje o problematiki s strani novinarjev je kontinuirano spremljanje in pregledovanje strokovnih besedil, ki obravnavajo trpin\u010denje na delovnem mestu. Le strokovna informiranost vodi v dobro poznavanje zna\u010dilnosti, vzrokov in posledic trpin\u010denja, sodnih praks, \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega konteksta ter pravnih ureditev, ki naslavljajo trpin\u010denje.<\/p>\n

      \n
    1. Interdisciplinarnost virov in ve\u010dja pozornost na strukturne dejavnike <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Pomembno je, da so avtorji pri pisanju pozorni na strukturne dejavnike, ko pi\u0161ejo o starosti in starih ljudeh nasploh, kot tudi v primeru trpin\u010denja (nasproti\u00a0\u201cindividualiziranju\u201d posameznih primerov). Trpin\u010denje na delovnem mestu je prav tako pravni, sociolo\u0161ki in psiholo\u0161ki problem, zato bi prispevki veliko pridobili, \u010de bi upo\u0161tevali menja strokovnjakov z ve\u010d kot enega podro\u010dja.<\/p>\n

        \n
      1. Poro\u010danje o vzrokih za trpin\u010denje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Pri vzrokih trpin\u010denja na delovnem mestu, bi bilo treba, predvsem, kadar gre za starej\u0161e zaposlene bolj izpostaviti psihosocialna tveganja kot so slaba komunikacija, slaba podpora pri re\u0161evanju problemov, malo mo\u017enosti za sodelovanje pri odlo\u010danju, dolgi delavniki, nejasnost vloge v organizaciji, negotovost zaposlitve in nagrajevanje nasilne\u017eev.<\/p>\n

          \n
        1. Poro\u010danje o dejavnikih tveganja<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          Pasivnost pri\u010d je ena izmed ve\u010djih te\u017eav pri dokazovanju trpin\u010denja na sodi\u0161\u010du, zato bi bilo dobro, da bi mediji v ve\u010dji meri izpostavili problem pasivnosti zaposlenih.<\/p>\n

            \n
          1. Poro\u010danje o posledicah trpin\u010denja <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

            Za ve\u010djo motivacijo pri odpravljanju trpin\u010denja v podjetjih bi bilo konstruktivno, da bi bilo ve\u010d poudarka na stro\u0161kih, ki nastanejo zaradi odsotnosti, bolezni, ki so posledica trpin\u010denja, stro\u0161kov s premestitvijo na drugo delovno mesto ali iskanjem nadomestnega delavca,\u00a0 odpravnin, pravnega svetovanja in sodnih postopkov. Kadar gre za starej\u0161e delavce, pa ne zgolj za njih, velja opozoriti na spremembe v delovni u\u010dinkovitosti, ki se lahko odra\u017eajo v ve\u010djem \u0161tevilu napak pri delu, te\u017eavah s koncentracijo in spominom, nezmo\u017enostjo sprejemanja odlo\u010ditev, v slabi presoji, odporu do dela, dolgoro\u010dno pa tudi v poslab\u0161anju medosebnih odnosov na delovnem mestu, slab\u0161em timskem delu, izgubi zaupanja v mened\u017ement (ne le pri \u017ertvi, temve\u010d pri celotnemu kolektivu).<\/p>\n

              \n
            1. Poro\u010danje o trpin\u010denju na delovnem mestu nad ranljivimi skupinami <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

              Analiza poro\u010danja medijev o trpin\u010denju v sklopu pri\u010dujo\u010dega projekta, je pokazala, da na izbranem vzorcu medijskih tekstov, ni bilo niti enega primera poro\u010danja o trpin\u010denju nad starimi delavci. Glede na to, da so \u017ertve trpin\u010denja pogosto mladi in stari delavci, bi veljalo tem, kot tudi drugim ranljivim skupinam (npr. LGBT skupnosti) nameniti ve\u010d pozornosti.<\/p>\n

                \n
              1. Omogo\u010danje glasu \u017ertvam trpin\u010denja na delovnem mestu in ve\u010danje senzibilnosti<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                dru\u017ebe do trpin\u010denja<\/strong><\/p>\n

                Pogoji za prepre\u010devanje trpin\u010denja na delovnem mestu so v veliki meri odvisne od odprtosti<\/p>\n

                dru\u017ebe in delovnih organizacij do problematike. Potrebno je namenjati ve\u010d medijskega prostora za naslavljanje trpin\u010denja nad starimi delavci – pri \u010demer bi \u017ertve trpin\u010denja same opozorile na te\u017eave s katerimi so se soo\u010dale, ter na tak na\u010din pribli\u017eale problematiko \u0161ir\u0161i javnosti ter pripomogle k ni\u017eanju splo\u0161ne dru\u017ebene tolerance do trpin\u010denja na delovnem mestu.<\/p>\n

                  \n
                1. Izogibanje na\u010dinu pisanja in rabi jezika, ki primere trpin\u010denja, predstavlja senzacionalisti\u010dno<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                  V prispevkih naj \u017ertve trpin\u010denja ohranijo dostojanstvo, o starosti \u017ertev naj se poro\u010da previdno in na na\u010din, ki ne bo \u0161e dodatno okrepil negativnih stereotipov o delovni u\u010dinkovitosti starej\u0161ih. Poro\u010danja se je v primerih trpin\u010denja treba lotiti celovito.<\/p>\n

                    \n
                  1. Ve\u010dji poudarek na informiranju in ozave\u0161\u010danju javnosti o trpin\u010denju na delovnem mestu<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    Potrebno je ozave\u0161\u010danje javnosti o zna\u010dilnostih trpin\u010denja, pravicah delavcev in delodajalcev,<\/p>\n

                    sodnih postopkih in oblikah pomo\u010di v primeru trpin\u010denja. Potrebno je tudi prispevati k<\/p>\n

                    zmanj\u0161anju pasivnosti zaposlenih, ko se trpin\u010denje vr\u0161i. Javnost je potrebno tudi ozavestiti o<\/p>\n

                    pravnih dol\u017enosti delodajalca, da zagotovi delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo<\/p>\n

                    izpostavljen nadlegovanju ali trpin\u010denju.<\/p>\n

                      \n
                    1. Izogibanje ve\u010dinske obravnave tematik povezanih s starostjo iz finan\u010dnega vidika.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                      Pogosto in konstantno pisanje o staranju prebivalstva, sivenju delovne sile in demografskem bremenu negativno vpliva na dru\u017ebeni odnos do starosti, kar zamegljujejo vidnost trpin\u010denja starih zaposlenih v delovnem okolju in spodbuja zavestno zapostavljanja ve\u0161\u010din, znanja in sposobnosti ‘neproduktivnega’ dela populacije.<\/p>\n

                       <\/p>\n

                       <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                      Odrinjena stara ogledala: Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starej\u0161ih v novinarskem poklicu   Fakulteta za dru\u017ebene vede je v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom OPRO zaklju\u010dila projekt \u00a0Medijske reprezentacije starosti in trpin\u010denje starej\u0161ih v novinarskem poklicu, ki je med marcem in junijem potekal v okviru \u0161tudentskega inovativnega projekta za dru\u017ebeno korist. Projekt je bil sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Cilj projekta je bil opozoriti na presek problematik trpin\u010denja starih delavcev, starizma in dru\u017ebene tolerance do trpin\u010denja nad starimi delavci, to je tistimi, ki so \u017ee starostno za\u0161\u010diteni ali so tik pred to za\u0161\u010dito. Slednjih se je po logiki sedanjih kapitalskih trendov treba znebiti, preden za\u0161\u010dito dose\u017eejo, za prve pa so tudi izdelana nepisana pravila, ve\u010dina jih temelji prav na trpin\u010denju, ki pa ga je na sodi\u0161\u010du tako zelo te\u017eko uspe\u0161no dokazovati, o \u010demer govori izjemno revna bera iz sodne prakse. Hkratno nagovarjanje starostne diskriminacije in trpin\u010denja starih delavcev je kombinacija, ki lahko privede do pogostej\u0161ega identificiranja pojavov trpin\u010denja saj se posledice trpin\u010denja ne bi ve\u010d tolerirale oziroma pripisovale starosti. Kar je bilo izhodi\u0161\u010de javne razprave o starostni diskriminaciji in trpin\u010denju starej\u0161ih zaposlenih na kateri so sodelovali nekdanja novinarka na Delu Maja Megla, sekretar na In\u0161pektoratu RD za delo Mladen Markota, svetovalec Zagovornika na\u010dela enakosti Aljo\u0161a Gad\u017eijev in direktor zavoda OPRO Otto Gerdina. Ve\u010d o razpravi si lahko preberete tukaj. Na podlagi analize medijskega poro\u010danja \u010dasopisa Delo v letih 2004, 2008, 2011, 2014 in 2018 smo ugotovili, da so v medijskem poro\u010danju o staranju in starih ljudeh poudarjene predvsem teme, ki staranje prebivalstva obravnavajo iz finan\u010dnega vidika. To pomeni, da obravnavajo teme kot so pokojninska reforma, zdravstvene in socialne storitve in vi\u0161ina pokojnin, torej teme, ki zadevajo aktualni dr\u017eavni prora\u010dun in krepijo prepri\u010danje, da so stari ljudje v prvi vrsti dru\u017ebeno breme. Strukturni problemi, kot so rev\u0161\u010dina, urejenost okolja in prilagojenost infrastrukture starim ljudem, so manj izpostavljeni; potreba po zagotavljanju vi\u0161je kakovosti \u017eivljenja, bolj\u0161ega polo\u017eaja starih na trgu dela in demarginalizacija starosti pa skoraj potisnjenih na rob. Analiza prispevkov o nasilju na delovnem mestu je pokazala, da so \u010dlanki o trpin\u010dnju starih delavcev v medijskem diskurzu popolnoma odsotni. Ve\u010d o ugotovitvah si lahko preberete v raziskovalnem poro\u010dilu (Odrinjena stara ogledala), spodaj pa najdete nekaj priporo\u010dil glede poro\u010danja o trpin\u010denju na delovnem mestu v kontekstu staranja delovne sile in starostne diskriminacije. Nosilka projekta je bila dr. Alenka \u0160vab. Pri projektu so sodelovali \u0161e Iztok Juran\u010di\u010d (Sindikat novinarjev Slovenije), Otto Gerdina (OPRO, zavod za aplikativne \u0161tudije), ter \u0161tudenti in \u0161tudentke: Eva Mihalinec, Tim Gaber\u0161ek, \u017dana Maru\u0161i\u010d, Kaja Klasinc, Luka Mofardin, Jan Prah, Anja \u0160eme, Klara \u0160irovnik, Jan Vranjek in Nina \u017dnidar\u0161i\u010d.   Priporo\u010dila za poro\u010danje o trpin\u010denju starej\u0161ih zaposlenih Transparentno poro\u010danje o trpin\u010denju na delovnem mestu Predpogoj za u\u010dinkovito in transparentno poro\u010danje o problematiki s strani novinarjev je kontinuirano spremljanje in pregledovanje strokovnih besedil, ki obravnavajo trpin\u010denje na delovnem mestu. Le strokovna informiranost vodi v dobro poznavanje zna\u010dilnosti, vzrokov in posledic trpin\u010denja, sodnih praks, \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega konteksta ter pravnih ureditev, ki naslavljajo trpin\u010denje. Interdisciplinarnost virov in ve\u010dja pozornost na strukturne dejavnike Pomembno je, da so avtorji pri pisanju pozorni na strukturne dejavnike, ko pi\u0161ejo o starosti in starih ljudeh nasploh, kot tudi v primeru trpin\u010denja (nasproti\u00a0\u201cindividualiziranju\u201d posameznih primerov). Trpin\u010denje na delovnem mestu je prav tako pravni, sociolo\u0161ki in psiholo\u0161ki problem, zato bi prispevki veliko pridobili, \u010de bi upo\u0161tevali menja strokovnjakov z ve\u010d kot enega podro\u010dja. Poro\u010danje o vzrokih za trpin\u010denje Pri vzrokih trpin\u010denja na delovnem mestu, bi bilo treba, predvsem, kadar gre za starej\u0161e zaposlene bolj izpostaviti psihosocialna tveganja kot so slaba komunikacija, slaba podpora pri re\u0161evanju problemov, malo mo\u017enosti za sodelovanje pri odlo\u010danju, dolgi delavniki, nejasnost vloge v organizaciji, negotovost zaposlitve in nagrajevanje nasilne\u017eev. Poro\u010danje o dejavnikih tveganja Pasivnost pri\u010d je ena izmed ve\u010djih te\u017eav pri dokazovanju trpin\u010denja na sodi\u0161\u010du, zato bi bilo dobro, da bi mediji v ve\u010dji meri izpostavili problem pasivnosti zaposlenih. Poro\u010danje o posledicah trpin\u010denja Za ve\u010djo motivacijo pri odpravljanju trpin\u010denja v podjetjih bi bilo konstruktivno, da bi bilo ve\u010d poudarka na stro\u0161kih, ki nastanejo zaradi odsotnosti, bolezni, ki so posledica trpin\u010denja, stro\u0161kov s premestitvijo na drugo delovno mesto ali iskanjem nadomestnega delavca,\u00a0 odpravnin, pravnega svetovanja in sodnih postopkov. Kadar gre za starej\u0161e delavce, pa ne zgolj za njih, velja opozoriti na spremembe v delovni u\u010dinkovitosti, ki se lahko odra\u017eajo v ve\u010djem \u0161tevilu napak pri delu, te\u017eavah s koncentracijo in spominom, nezmo\u017enostjo sprejemanja odlo\u010ditev, v slabi presoji, odporu do dela, dolgoro\u010dno pa tudi v poslab\u0161anju medosebnih odnosov na delovnem mestu, slab\u0161em timskem delu, izgubi zaupanja v mened\u017ement (ne le pri \u017ertvi, temve\u010d pri celotnemu kolektivu). Poro\u010danje o trpin\u010denju na delovnem mestu nad ranljivimi skupinami Analiza poro\u010danja medijev o trpin\u010denju v sklopu pri\u010dujo\u010dega projekta, je pokazala, da na izbranem vzorcu medijskih tekstov, ni bilo niti enega primera poro\u010danja o trpin\u010denju nad starimi delavci. Glede na to, da so \u017ertve trpin\u010denja pogosto mladi in stari delavci, bi veljalo tem, kot tudi drugim ranljivim skupinam (npr. LGBT skupnosti) nameniti ve\u010d pozornosti. Omogo\u010danje glasu \u017ertvam trpin\u010denja na delovnem mestu in ve\u010danje senzibilnosti dru\u017ebe do trpin\u010denja Pogoji za prepre\u010devanje trpin\u010denja na delovnem mestu so v veliki meri odvisne od odprtosti dru\u017ebe in delovnih organizacij do problematike. Potrebno je namenjati ve\u010d medijskega prostora za naslavljanje trpin\u010denja nad starimi delavci – pri \u010demer bi \u017ertve trpin\u010denja same opozorile na te\u017eave s katerimi so se soo\u010dale, ter na tak na\u010din pribli\u017eale problematiko \u0161ir\u0161i javnosti ter pripomogle k ni\u017eanju splo\u0161ne dru\u017ebene tolerance do trpin\u010denja na delovnem mestu. Izogibanje na\u010dinu pisanja in rabi jezika, ki primere trpin\u010denja, predstavlja senzacionalisti\u010dno V prispevkih naj \u017ertve trpin\u010denja ohranijo dostojanstvo, o starosti \u017ertev naj se poro\u010da previdno in na na\u010din, ki ne bo \u0161e dodatno okrepil negativnih stereotipov o delovni u\u010dinkovitosti starej\u0161ih. Poro\u010danja se je v primerih trpin\u010denja treba lotiti celovito. Ve\u010dji poudarek na informiranju in ozave\u0161\u010danju javnosti o trpin\u010denju na delovnem mestu Potrebno je ozave\u0161\u010danje javnosti o zna\u010dilnostih trpin\u010denja, pravicah delavcev in delodajalcev, sodnih postopkih in oblikah pomo\u010di v primeru trpin\u010denja. Potrebno je tudi prispevati k zmanj\u0161anju pasivnosti zaposlenih, ko se trpin\u010denje vr\u0161i. Javnost je potrebno tudi ozavestiti o pravnih dol\u017enosti delodajalca, da […]<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1093","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1093","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1093"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1093\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1095,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1093\/revisions\/1095"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1093"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1093"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1093"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}