Sporo\u010dilo za javnost<\/p>\n
Ljubljana, 6. marec 2020<\/p>\n
Trideset let pozneje<\/strong><\/p>\n Sindikat novinarjev Slovenije je bil ustanovljen 6. marca 1990 v Kopru. Dogodek je bil prelomen, saj je bila z ustanovitvijo prvega poklicnega sindikata v tedanjem slovenskem prostoru vsakemu novinarju ponujena mo\u017enost in prosta izbira, da pose\u017ee po organizirani solidarnosti in varovanju poklicnih in delavskih pravic v svoji sindikalni organizaciji. V tridesetih letih delovanja so se temeljito spremenile razmere in pogoji na trgu dela.<\/strong> Deregulacija v delovnopravni in dav\u010dni zakonodaji je v zadnjih dveh desetletjih razdrobila in razdelila tudi trg novinarskega dela na zaposlene z ve\u010d pravne in socialne varnosti in drugorazredne pogodbenike, ki so u\u017eivali neprimerno manj varnosti. Poklicna tveganja v novinarskem delu je od sredine prej\u0161njega desetletja krepila tudi medijska zakonodaja, ki je, seveda v nasprotju z deklariranim javnim interesom po kakovostnem informiranju, zmanj\u0161evala vpliv mehanizmov avtonomije uredni\u0161tev in poklica.<\/p>\n Odprta mo\u017enost organiziranega zagovorni\u0161tva, zastopanja in predstavljanja poklicnih interesov preko svojih sindikalnih zaupnikov je tako danes ve\u010dja dnevna nuja, kot je bila \u0161e ob nastanku novinarske sindikalne organizacije.<\/strong> Zato pa smo lahko hvale\u017eni svojim poklicnim kolegicam in kolegom in ponosni nanje, da so artikulirali osnovne smernice in vrednote samostojne politike sindikalne profesionalne samoorganizacije, ki kljubujejo zobu \u010dasa. Tako imamo lastno politiko in program, samoregulacijo dol\u017enosti, ki nas zavezuje edino \u010dlanicam in \u010dlanom, tudi javnemu interesu, ne glede na to ali ono vladajo\u010do politiko ali lastnika.<\/p>\n Ali strnjeno, za nas veljajo naslednja univerzalna na\u010dela, povzeta iz poklicnega kodeksa in Munchenske deklaracije. Novinar mora braniti svobodo informiranja, komentiranja in kritike. Svojega poklica ne sme zame\u0161ati s poklicem prodajalca oglasov ali propagandista. Novinar ima tudi pravico, da odpove poslu\u0161nost vsemu, kar bi bilo v nasprotju s splo\u0161no usmeritvijo in nalogami v njegovi delovni pogodbi. Poslu\u0161nost delodajalcu, dr\u017eavi ali ogla\u0161evalcu pa ima mo\u017enost odpovedati, \u010de ima zagotovljeno materialno in socialno varnost.<\/p>\n Pretekle izku\u0161nje nas u\u010dijo, da v visoko koncentriranem medijskem okolju obstaja prikrita mo\u017enost, da lastniki ob sodelovanju vladajo\u010de politike lahko zelo globoko pose\u017eejo v avtonomijo poklica ali v vlogo, ki naj bi jo v interesu javnosti izvajali izdajatelji in uredni\u0161tva v demokraciji. Finan\u010dno in politi\u010dno neodvisna sindikalna samoorganizacija poklicnih novinarjev, v kateri dnevno delujejo solidarnostni mehanizmi varovanja materialnih in poklicnih standardov, je po \u0161tevilu \u010dlanic in \u010dlanov zastopana pribli\u017eno enako kot pred tridesetimi leti.<\/p>\n V krovni sindikat zdru\u017eeni sindikati izdajateljev RTV Slovenija, Dnevnika, Dela, Ve\u010dera, STA, Primorskih novic in Salomona predstavljajo okoli \u0161est desetin v teh dru\u017ebah zaposlenih novinarjev in blizu \u0161tiri desetine v Sloveniji zaposlenih novinarjev.<\/p>\n V zadnjem desetletju sindikat lahko med dose\u017eke \u0161teje zlasti pravno pomo\u010d in financiranje \u0161tevilnih postopkov, v katerih smo obvarovali pravice zaposlenih, v ve\u010d primerih odpu\u0161\u010denih novinarjev. <\/strong>S sistemati\u010dnim financiranjem postopkov za zaposlitev pogodbenih novinarjev smo pripomogli k oblikovanju pozitivne sodne prakse na podro\u010dju prikritih zaposlitev. Samostojnim in svobodnim novinarjem smo pomagali k samoorganizaciji in vklju\u010ditvi v sindikat, v socialnem dialogu zlasti na RTV Slovenija in tudi v zasebnem sektorju smo se dogovorili za odpravo nepravilnosti in njihovo zaposlitev. V pogajanjih v okviru javnega sektorja smo z delodajalcem RTV Slovenija znatno izbolj\u0161ali pla\u010dni polo\u017eaj zaposlenih novinarjev.<\/p>\n Organizirano \u010dlanstvo ima skratka mo\u010d in mo\u017enost, da se solidarnostno bori za pravice tistih, ki jih zaradi razdrobljenosti ne morejo uveljaviti, kot je blizu 30 odstotkov prekarnih delavcev v poklicu, katerih \u0161tevilo se je potrojilo po letu 2000.<\/p>\n Ne nazadnje za svojevrstni sindikalni dose\u017eek lahko \u0161tejemo tudi, da smo veljavnost nacionalne Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje s pravnimi sredstvi podalj\u0161ali na celih 18 let, kar pomeni, da je eden avtonomnih delovno pravnih predpisov z najdalj\u0161im sta\u017eem veljavnosti.<\/strong> Kolektivni spor o veljavnosti je trajal od leta 2013 do leta 2017, ko je v to\u017ebi enega podpisnikov nacionalne pogodbe na delodajalski strani, Medijske zbornice, sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, da je poklicna kolektivna pogodba, podpisana decembra 1991, veljala do maja leta 2009. Od decembra 2018 je veljavnost odpovedi kolektivne pogodbe v ustavni presoji.<\/p>\n Sindikalna organiziranost in solidarnost bosta klju\u010dni tudi, da si izborimo novo nacionalno kolektivno pogodbo v razmerah, ko na delodajalski strani nimamo reprezentativnega sogovornika na ravni dr\u017eave in zato ni niti dialoga. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je veljavna \u0161e za novinarje na RTV Slovenija, medtem ko smo kolektivne pravice morali z dru\u017ebami, ki so izstopile iz Medijske zbornice, urediti na podjetni\u0161ki ravni. Vendar kot podpisnik dedi\u0161\u010dine sindikalnih programskih izhodi\u0161\u010d ostajamo zavezani nacionalni kolektivni pogodbi. Zato tudi ob tej prilo\u017enosti izdajatelje pozivamo naj zberejo mo\u010di in sedejo skupaj za pogajalsko mizo o novi kolektivni pogodbi, ker je samoregulacija tudi v njihovem interesu.<\/strong><\/p>\n Izvr\u0161ni odbor Sindikata novinarjev Slovenije\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n <\/p>\n <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Sporo\u010dilo za javnost Ljubljana, 6. marec 2020 Trideset let pozneje Sindikat novinarjev Slovenije je bil ustanovljen 6. marca 1990 v Kopru. Dogodek je bil prelomen, saj je bila z ustanovitvijo prvega poklicnega sindikata v tedanjem slovenskem prostoru vsakemu novinarju ponujena mo\u017enost in prosta izbira, da pose\u017ee po organizirani solidarnosti in varovanju poklicnih in delavskih pravic v svoji sindikalni organizaciji. V tridesetih letih delovanja so se temeljito spremenile razmere in pogoji na trgu dela. Deregulacija v delovnopravni in dav\u010dni zakonodaji je v zadnjih dveh desetletjih razdrobila in razdelila tudi trg novinarskega dela na zaposlene z ve\u010d pravne in socialne varnosti in drugorazredne pogodbenike, ki so u\u017eivali neprimerno manj varnosti. Poklicna tveganja v novinarskem delu je od sredine prej\u0161njega desetletja krepila tudi medijska zakonodaja, ki je, seveda v nasprotju z deklariranim javnim interesom po kakovostnem informiranju, zmanj\u0161evala vpliv mehanizmov avtonomije uredni\u0161tev in poklica. Odprta mo\u017enost organiziranega zagovorni\u0161tva, zastopanja in predstavljanja poklicnih interesov preko svojih sindikalnih zaupnikov je tako danes ve\u010dja dnevna nuja, kot je bila \u0161e ob nastanku novinarske sindikalne organizacije. Zato pa smo lahko hvale\u017eni svojim poklicnim kolegicam in kolegom in ponosni nanje, da so artikulirali osnovne smernice in vrednote samostojne politike sindikalne profesionalne samoorganizacije, ki kljubujejo zobu \u010dasa. Tako imamo lastno politiko in program, samoregulacijo dol\u017enosti, ki nas zavezuje edino \u010dlanicam in \u010dlanom, tudi javnemu interesu, ne glede na to ali ono vladajo\u010do politiko ali lastnika. Ali strnjeno, za nas veljajo naslednja univerzalna na\u010dela, povzeta iz poklicnega kodeksa in Munchenske deklaracije. Novinar mora braniti svobodo informiranja, komentiranja in kritike. Svojega poklica ne sme zame\u0161ati s poklicem prodajalca oglasov ali propagandista. Novinar ima tudi pravico, da odpove poslu\u0161nost vsemu, kar bi bilo v nasprotju s splo\u0161no usmeritvijo in nalogami v njegovi delovni pogodbi. Poslu\u0161nost delodajalcu, dr\u017eavi ali ogla\u0161evalcu pa ima mo\u017enost odpovedati, \u010de ima zagotovljeno materialno in socialno varnost. Pretekle izku\u0161nje nas u\u010dijo, da v visoko koncentriranem medijskem okolju obstaja prikrita mo\u017enost, da lastniki ob sodelovanju vladajo\u010de politike lahko zelo globoko pose\u017eejo v avtonomijo poklica ali v vlogo, ki naj bi jo v interesu javnosti izvajali izdajatelji in uredni\u0161tva v demokraciji. Finan\u010dno in politi\u010dno neodvisna sindikalna samoorganizacija poklicnih novinarjev, v kateri dnevno delujejo solidarnostni mehanizmi varovanja materialnih in poklicnih standardov, je po \u0161tevilu \u010dlanic in \u010dlanov zastopana pribli\u017eno enako kot pred tridesetimi leti. V krovni sindikat zdru\u017eeni sindikati izdajateljev RTV Slovenija, Dnevnika, Dela, Ve\u010dera, STA, Primorskih novic in Salomona predstavljajo okoli \u0161est desetin v teh dru\u017ebah zaposlenih novinarjev in blizu \u0161tiri desetine v Sloveniji zaposlenih novinarjev. V zadnjem desetletju sindikat lahko med dose\u017eke \u0161teje zlasti pravno pomo\u010d in financiranje \u0161tevilnih postopkov, v katerih smo obvarovali pravice zaposlenih, v ve\u010d primerih odpu\u0161\u010denih novinarjev. S sistemati\u010dnim financiranjem postopkov za zaposlitev pogodbenih novinarjev smo pripomogli k oblikovanju pozitivne sodne prakse na podro\u010dju prikritih zaposlitev. Samostojnim in svobodnim novinarjem smo pomagali k samoorganizaciji in vklju\u010ditvi v sindikat, v socialnem dialogu zlasti na RTV Slovenija in tudi v zasebnem sektorju smo se dogovorili za odpravo nepravilnosti in njihovo zaposlitev. V pogajanjih v okviru javnega sektorja smo z delodajalcem RTV Slovenija znatno izbolj\u0161ali pla\u010dni polo\u017eaj zaposlenih novinarjev. Organizirano \u010dlanstvo ima skratka mo\u010d in mo\u017enost, da se solidarnostno bori za pravice tistih, ki jih zaradi razdrobljenosti ne morejo uveljaviti, kot je blizu 30 odstotkov prekarnih delavcev v poklicu, katerih \u0161tevilo se je potrojilo po letu 2000. Ne nazadnje za svojevrstni sindikalni dose\u017eek lahko \u0161tejemo tudi, da smo veljavnost nacionalne Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje s pravnimi sredstvi podalj\u0161ali na celih 18 let, kar pomeni, da je eden avtonomnih delovno pravnih predpisov z najdalj\u0161im sta\u017eem veljavnosti. Kolektivni spor o veljavnosti je trajal od leta 2013 do leta 2017, ko je v to\u017ebi enega podpisnikov nacionalne pogodbe na delodajalski strani, Medijske zbornice, sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, da je poklicna kolektivna pogodba, podpisana decembra 1991, veljala do maja leta 2009. Od decembra 2018 je veljavnost odpovedi kolektivne pogodbe v ustavni presoji. Sindikalna organiziranost in solidarnost bosta klju\u010dni tudi, da si izborimo novo nacionalno kolektivno pogodbo v razmerah, ko na delodajalski strani nimamo reprezentativnega sogovornika na ravni dr\u017eave in zato ni niti dialoga. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je veljavna \u0161e za novinarje na RTV Slovenija, medtem ko smo kolektivne pravice morali z dru\u017ebami, ki so izstopile iz Medijske zbornice, urediti na podjetni\u0161ki ravni. Vendar kot podpisnik dedi\u0161\u010dine sindikalnih programskih izhodi\u0161\u010d ostajamo zavezani nacionalni kolektivni pogodbi. Zato tudi ob tej prilo\u017enosti izdajatelje pozivamo naj zberejo mo\u010di in sedejo skupaj za pogajalsko mizo o novi kolektivni pogodbi, ker je samoregulacija tudi v njihovem interesu. Izvr\u0161ni odbor Sindikata novinarjev Slovenije\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 <\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1203","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1203"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1219,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203\/revisions\/1219"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1203"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1203"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}