{"id":1333,"date":"2020-09-24T08:24:53","date_gmt":"2020-09-24T06:24:53","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=1333"},"modified":"2020-09-24T08:24:53","modified_gmt":"2020-09-24T06:24:53","slug":"odgovor-ministrstva-za-kulturo-na-7-zahtev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/odgovor-ministrstva-za-kulturo-na-7-zahtev\/","title":{"rendered":"Odgovor Ministrstva za kulturo na 7 zahtev"},"content":{"rendered":"

S<\/span>PORO\u010cILO ZA JAVNOST<\/b><\/p>\n

23. 9. 2020<\/b><\/p>\n

\n

Prejeli smo dopis s sedmimi zahtevami za ministra, pod katerim je podpisanih ve\u010d umetni\u0161kih zdru\u017eenj, na katere podajamo spodnje odgovore.<\/b><\/p>\n

\u00a0<\/b><\/p>\n

Zahteva \u0161t. 1: Za\u010dnite dosledno opravljati teko\u010de posle. Podpi\u0161ite odlo\u010dbe za statuse, dokon\u010dajte postopke odprtih in nezaklju\u010denih razpisov, izpla\u010dujte veljavne pogodbene obveznosti izvajalcem in transferje javnim agencijam.<\/b><\/p>\n

\u010ce teko\u010dih poslov no\u010dete opravljati, odstopite!<\/b><\/p>\n

Na\u0161 odgovor: Vloge za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in priznanje pravice do socialnih prispevkov prihajajo redno in jih sproti re\u0161ujemo, a vpis v razvid samozaposlenih \u0161e ne pomeni priznanja pravice do pla\u010dila socialnih prispevkov. Pravica do pla\u010dila prispevkov za socialno varnost iz dr\u017eavnega prora\u010duna se pridobi v drugem, lo\u010denem postopku.<\/p>\n

Status samostojnega kulturnega ustvarjalca s pravico do pla\u010dila prispevkov ima trenutno 2422 oseb. Kriterija za pridobitev te pravice sta jasna \u2013 izjemen kulturni prispevek oz. izjemno visoka strokovna usposobljenost za delovanje na podro\u010dju kulture v zadnjih petih letih. Pri pregledu predlogov odlo\u010db za pridobitev pravice do pla\u010dila prispevkov je minister ugotovil nekatere pomanjkljivosti (ni bilo prilo\u017eenih dokazil, manjkali so podpisi komisije …), zato se je odlo\u010dil, da strokovne slu\u017ebe znova preverijo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje. Dozdaj\u0161nja praksa je bila o\u010ditno tak\u0161na, da je skoraj vsak lahko izkazoval status vrhunskega umetnika. Zadeve so postale pretirane in prelahko dosegljive, zaradi tega pa je obseg ljudi, ki dosegajo kriterije \u017ee tako \u0161irok, da presega okvire racionalnosti in finan\u010dnih zmo\u017enosti ministrstva. V samo petnajstih letih se je \u0161tevilo samozaposlenih s pravico do pla\u010dila prispevkov pove\u010dalo za ve\u010d kot 50 odstotkov. Veliko \u0161tevilo teh ljudi s svojimi socialnimi pravicami in zahtevami spada pod ministrstvo za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti.<\/p>\n

Minister deluje skladno z Zakonom, ki govori o njegovi odgovornosti glede racionalne in namenske porabe sredstev. Zato vsak predlog odlo\u010dbe tudi osebno pregleda, ali predlagani kandidat\/-ka izpolnjuje predpisane kriterije in ali je zato prilo\u017eena vsa nujno potrebna dokumentacija. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, je skladno s svojo odgovornostjo dol\u017ean vrniti predlog odlo\u010dbe pristojnim strokovnim slu\u017ebam MK v dopolnitev, pregled ali ponovno prou\u010ditev. Iz takega opisa postopka je razvidno, da minister svoje delo opravlja zelo odgovorno.<\/p>\n

\n

Zahteva \u0161t. 2: Dejavno se vklju\u010dite v pripravo \u017eivljenjskih in pravi\u010dnih priporo\u010dil in zahtev NIJZ za kulturne\u00a0<\/a>dogodke in prireditve. Tu opozarjamo na uprizoritvene in glasbene prireditve, ki jih je zaradi trenutnih zahtev tr\u017eno povsem nemogo\u010de izvajati, \u017ee tako javno slabo podprtemu glasbenemu sektorju pa ste se odpovedali in ga pripisali ministrstvu za gospodarstvo. Tudi popularna glasba je kultura.<\/b><\/p>\n

\u010ce se no\u010dete boriti za svoj sektor, odstopite!<\/b><\/p>\n

Na\u0161 odgovor: Slovenija je kot ena prvih dr\u017eav v Evropski uniji konec aprila izdala priporo\u010dilo o odprtju galerij, muzejev in knji\u017enic. Prav tako je kulturi pomagala bolj obse\u017eno kot ve\u010dina dr\u017eav EU. V Sloveniji so javni zavodi ve\u010dinoma \u017ee financirani s strani dr\u017eave, ki je \u017ee pred epidemijo zagotavljala pla\u010de za uslu\u017ebence, med epidemijo pa nadomestilo. Tudi med epidemijo, ko izvajanje dejavnosti zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo mogo\u010de, jim je dr\u017eava zagotavljala programska sredstva.<\/p>\n

Torej smo konec aprila s primernimi ukrepi omogo\u010dili odprtje muzejev, galerij in knji\u017enic. S 1. junijem pa smo sprostili \u0161e uprizoritve dejavnosti, ki so se v poletnem \u010dasu preselile predvsem na odprta prizori\u0161\u010da, \u0161e ve\u010d, Ministrstvo za kulturo RS je skladno s tem podprlo poseben promocijski projekt Odprti za kulturo.<\/p>\n

Proaktivno se vklju\u010dujemo in sodelujemo pri olaj\u0161anju in morebitnem poenotenju protokolov za upo\u0161tevanje varnostnih ukrepov za zajezitev \u0161irjenja novega koronavirusa, gre za glasbene in uprizoritvene umetnosti.<\/p>\n

Dr\u017eavna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc se je z vodjo sektorja za umetnost Vesno Jurca Tadel na ministrstvu na za\u010detku septembra sestala z upravnico in umetni\u0161ko vodjo Slovenskega ljudskega gledali\u0161\u010da Celje in predsednico Sindikata mened\u017eerjev v kulturi in umetnosti SINKUL mag. Tino Kosi, ki je pozdravila prizadevanja ministrstva glede poenotenja protokolov. Dolo\u010deni izbolj\u0161ani predlogi protokolov so \u017ee bili dose\u017eeni.<\/p>\n

Ministrstvo je v \u010dasu epidemije vsem javnim zavodom s podro\u010dja kulture zagotavljalo nemoteno financiranje na podlagi dvanajstin. S tem je omogo\u010dilo, da lahko javni zavodi, tudi na podro\u010dju uprizoritvenih in glasbenih dejavnosti, ob za\u010detku nove sezone, kljub izpadu prihodkov, za\u010dnejo delovati in ohranjajo finan\u010dno stabilnost.<\/p>\n

Prav tako Sektor za umetnost dnevno obravnava zaprosila za izvedbo dogodkov in izdaja ustrezna potrdila.<\/p>\n

Na na\u0161i spletni strani pa \u017ee od \u010dasa prvega vala epidemije z navodili in vsemi smernicami NIJZ a\u017eurno obve\u0161\u010damo uporabnike, izvajalce in vse dele\u017enike, ki delujejo v kulturi.<\/p>\n

Glasbena industrija in industrija zabav, ki ju omenjate, sodita v pristojnost MGRT, ki problematiko v dialogu s pristojnimi prizadetimi subjekti tudi aktivno re\u0161uje. Glasbene prireditve, ki sodijo v pristojnost Ministrstva za kulturo RS, se v okviru na\u0161ih javnih zavodov in festivalov, ki izvajajo subjekti zasebnega prava, ki delujejo na podro\u010dju kulture teko\u010de financirajo in izvajajo skladno z navodili NIJZ.<\/p>\n

Vsi navedeni ukrepi so bili pripravljeni ravno zaradi aktivne vloge ministra dr. Vaska Simonitija na vseh sejah Vlade RS. Njegov cilj \u2013 ohraniti redno financiranje kulture, kljub temu, da se dogodki in program niso mogli v celoti izvesti \u2013 je bil s predlogom rebalansa prora\u010duna 2020 dose\u017een.<\/p>\n

\n

Zahteva \u0161t. 3: Takoj umaknite svoj predlog za rebalans dr\u017eavnega prora\u010duna. Sredstva za kulturo morate zaradi odpravljanja posledic epidemije v prihodnjih letih pove\u010dati \u2013 v skladu z va\u0161imi predvolilnimi obljubami o izhodi\u0161\u010du iz leta 2009 \u2013 za najmanj 20 milijonov evrov. V dogovoru z vlado poskrbite tudi za namenski sklad COVID-19 v vi\u0161ini 50 milijonov evrov za leti 2020 in 2021. Javno predstavite, katera evropska sredstva nameravate v naslednji finan\u010dni perspektivi \u010drpati ter kako, komu in kdaj jih boste razdeljevali.<\/b><\/p>\n

Na\u0161 odgovor: Treba je poudariti, da je sedanje vodstvo ministrstva za kulturo leto\u0161nji prora\u010dun prevzelo ter torej kvantitativno in kvalitativno odra\u017ea preference prej\u0161nje kulturne politike. \u017de v prvem ministrskem mandatu Vaska Simonitija so bili namre\u010d vsa \u0161tiri leta prora\u010duni za kulturo bolj ambiciozno zastavljeni. Samo pod njegovim vodstvom je dele\u017e sredstev za kulturo vsako leto njegovega mandata presegal 2 odstotka prora\u010duna Republike Slovenije. Po koncu njegovega mandata pa so prora\u010duni ministrstva do\u017eivljali \u0161tevilne rebalanse z velikim kr\u010denjem, tudi do 25 milijonov evrov letno. \u010ce je bil torej prora\u010dun za kulturo za leto 2020 sprejemljiv za celotni kulturni sektor pod vlado Marjana \u0160arca, je res te\u017eko razumeti, zakaj nenadoma ni ve\u010d primeren samo zato, ker je minister na Maistrovi 10 Vasko Simoniti. \u0160e ve\u010d, zaradi izbruha pandemije so bile kulturne dejavnosti ve\u010dinoma zaprte dva meseca in pol ali \u0161e dlje. V tem \u010dasu so samozaposleni na podro\u010dju kulture prejemali temeljni mese\u010dni dohodek v skupni vi\u0161ini 1.750 evrov. Vsi delodajalci na podro\u010dju kulture (tako javni zavodi, nevladne organizacije kot podjetja, npr. zalo\u017eniki) imajo \u0161e do danes (ukrep je podalj\u0161an do 30. septembra) mo\u017enost, da stro\u0161ke v vi\u0161ini 80 odstotkov pla\u010d namesto njih pokriva dr\u017eava iz sredstev, predvidenih za interventne ukrepe.<\/p>\n

Sredstva v okviru prora\u010duna ministrstva za kulturo se nominalno res manj\u0161ajo z okrog 197 milijonov evrov na 189 milijonov, a v resnici ne gre za kr\u010denje v taki vi\u0161ini. Integralna sredstva se dejansko\u00a0zni\u017eujejo za 1,9 milijona evrov<\/b>, okrog 450.000 evrov se zaradi ukinitve Slu\u017ebe za dr\u017eavne proslave pri MK prena\u0161a na Generalni sekretariat Vlade RS, pravice do porabe vseh drugih sredstev (0,5 milijona evrov namenskih sredstev za investicije in okrog 5,4 milijona evrov kohezijskega denarja) pa se prena\u0161ajo v prora\u010dunsko leto 2021, saj jih izvajalci zaradi pandemije in zamud pri \u010drpanju ali programiranju letos niso mogli uveljaviti. V okviru teh sredstev je tudi 1 milijon evrov, ki je bil v letu 2020 predviden za pripravo na \u010dastno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knji\u017enem sejmu 2022. Kot je bilo v medijih \u017ee objavljeno, se je v dogovoru s Kanado, \u0160panijo in z Italijo, ki so bile predvidene bodisi kot predhodnice ali kot naslednica na\u0161ega \u010dastnega gostovanja, seznam vseh \u010dastnih gostij zamaknil za eno leto, tako da bo Slovenija na vrsti leta 2023. Temu ustrezno se spreminja tudi dinamika \u010drpanja sredstev.<\/p>\n

Poudariti je treba, da se sredstva kr\u010dijo ali prena\u0161ajo v naslednje prora\u010dunsko leto izklju\u010dno tam, kjer programov ni bilo mogo\u010de izvesti v celoti; to so posebej na\u010drtovani dogodki v tujini, \u0161tevilne prireditve na ljubiteljski ravni, \u0161e zlasti pa investicije, kjer je zaradi dvainpolmese\u010dne blokade pri\u0161lo do zamud pri pripravi dokumentacije ali izvedbi del. Drugje so programska sredstva pa denar za pla\u010de in socialne pravice ostali neokrnjeni ali so se celo pove\u010dali.<\/p>\n

Nedelujo\u010dim javnim zavodom bi se lahko pobralo okrog 21 odstotkov sredstev (kolikor je dele\u017e dveh mesecev in pol v celem prora\u010dunskem letu), pa se jim ni, ampak so obdr\u017eali vsa sredstva, \u010detudi jim programa ne bo uspelo izvesti v celoti, zato da ohranijo finan\u010dno stabilnost. Po na\u0161ih podatkih so samo samozaposleni na podro\u010dju kulture iz interventnih sredstev v prora\u010dunih drugih ministrstev \u010drpali 3,5 milijona evrov temeljnega mese\u010dnega dohodka, prav tako \u0161e ve\u010d kot 1 milijon evrov za pla\u010dilo prispevkov v \u010dasu izrednih razmer. Pa se zato podprogram Socialne pravice in nagrade v okviru prora\u010duna ministrstva za kulturo ni zmanj\u0161al niti za cent, ampak se je \u2013 nasprotno \u2013 \u0161e pove\u010dal za okrog 500.000 evrov. \u010ce tako prora\u010dun Republike Slovenije za samozaposlene v kulturi v letu 2020 namenja ve\u010d kot 15 milijonov evrov, je to enako, kot da bi Nem\u010dija, ki ima 41-krat ve\u010d prebivalcev od Slovenije, za socialne pravice samozaposlenih v kulturi (brez programskih sredstev, ki jih posebej \u010drpajo iz prora\u010duna ministrstva!) namenila ve\u010d kot 0,6 milijarde evrov. Tretji\u010d, leto\u0161nje leto je zaradi izbruha pandemije prora\u010dunsko specifi\u010dno, zato sredstva, namenjena kulturi, \u0161e zdale\u010d niso bila porabljena samo iz prora\u010duna ministrstva za kulturo, ker to ni bilo nosilno ministrstvo interventnih sredstev v \u010dasu pandemije, pa\u010d pa so kulturniki ta denar v desetinah milijonov lahko \u010drpali iz prora\u010dunov drugih ministrstev. Glede na vsa ta dejstva je razvidno, da se dr\u017eavna finan\u010dna sredstva za kulturo niso zmanj\u0161ala, ampak da je bil kulturni sektor enako kot drugi pravni subjekti dele\u017een kljub intenzivnemu rednemu financiranju enakih interventnih ukrepov. Zavedati se je namre\u010d treba, da je Slovenija na 6. mestu med 27. dr\u017eavami EU po dele\u017eu BDP, ki ga namenja kulturi v rednih razmerah (namenjamo ga 0,7 %, kar pomeni 3-krat ve\u010d od Velike Britanije, ki za redno delovanje namenja 0,2 % BDP), zato so bili tudi ukrepi druga\u010dni in prilagojeni temu dejstvu.<\/p>\n

\u017de ve\u010dkrat smo medijem javno predstavili, katera evropska sredstva se nameravajo \u010drpati v naslednji finan\u010dni perspektivi: glavnino ni\u017eanja sredstev v okviru Podprograma 180102 Podporne dejavnosti na podro\u010dju kulture tako predstavlja zmanj\u0161anje sredstev na integralni prora\u010dunski postavki, ki je namenjena financiranju dr\u017eavnih proslav v vi\u0161ini 454.596 evrov. Za 151.246 evrov se zni\u017eujejo prora\u010dunske postavke, ki so povezane z delovanjem ministrstva ter stro\u0161ki nepremi\u010dnin v upravljanju.<\/p>\n

V okviru podprograma 180201 Varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, arhivska in knji\u017eni\u010dna dejavnost smo uspeli zagotoviti dodatna sredstva za odkupe v vi\u0161ini 68.000 evrov, za muzej v Pivki 50.000 evrov, zni\u017eujejo pa se sredstva na prora\u010dunskih postavkah, ki so namenjene\u00a0pla\u010dilu stro\u0161kov upravljanja spomenikov za 43.477 evrov ter investicijam v kulturne spomenike v lasti RS za 159.280 evrov, saj zaradi za\u010dasnega zadr\u017eanja izvr\u0161evanja prora\u010duna od meseca marca 2020 dalje in pozno sprejetega rebalansa, nekatere aktivnosti realno ne bodo izvedljive. Na postavki spomeniki, ki je namenjena za obnovo kulturnih spomenikov, ki niso v lasti RS, bodo izvedeni vsi projekti, ki so bili odobreni na spomeni\u0161kovarstvenem projektnem razpisu 2019-2020. Realizirani bodo tudi nekateri nujni interventni ukrepi, ki prepre\u010dujejo propadanje ogro\u017eenih kulturnih spomenikov. Dodatna sredstva v vi\u0161ini 1 milijona evrov, ki so bila z amandmajem zagotovljena za obnovo samostana \u017di\u010de, se glede na realnost izvedbe in skladno z dogovorom ob\u010dine zni\u017eujejo za 200.000 evrov. Manjkajo\u010da sredstva bodo zagotovljena v prora\u010dunu za leto 2021. Za knji\u017eni\u010dno dejavnost so z rebalansom 2020 vrnjena odvzeta prora\u010dunska sredstva zaradi COVID-19 ukrepov.<\/p>\n

V okviru podprograma 180303 Mednarodno sodelovanje na podro\u010dju kulture se sredstva zni\u017eujejo za 22.424 evrov. Zni\u017eanje se nana\u0161a na sredstva za kulturni sklad, saj zaradi COVID-19 situacije na\u010drtovani projekti ne bodo realizirani v celoti.<\/p>\n

V okviru podprograma 180306 Socialne pravice in nagrade na podro\u010dju kulture se z rebalansom sredstva pove\u010dujejo za 503.389 evrov. Glavnino pove\u010danja predstavljajo dodatna sredstva za pla\u010dilo prispevkov samozaposlenim v vi\u0161ini 500.732 evrov.<\/p>\n

Zni\u017eanje sredstev okviru podprograma 180307 Ljubiteljska kultura v vi\u0161ini 225.000 evrov se nana\u0161a na integralno prora\u010dunsko postavko, ki je namenjena financiranju delovanja in kulturnega programa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Zni\u017eujejo se sredstva za stro\u0161ke, del sredstev iz naslova programsko materialnih stro\u0161kov ter sredstev iz naslova transferji dru\u0161tvom iz javnega razpisa JPR-2020 in JPR ETN-2020, v tistih primerih, katerih prijavljeni in odobreni projekti, zaradi ne realizacije COVID-19 niso oz. ne bodo izvedeni. Enako velja tudi v primeru programsko-materialnih stro\u0161kov, ki bodo zaradi ne izvedbe dela programa prav tako ni\u017eji od na\u010drtovanih.<\/p>\n

V okviru podprograma 180308 Umetnostni programi se za 138.075 evrov zni\u017euje prora\u010dunska postavka, namenjena financiranju kulturnih in kreativnih industrij. Odpadel je namre\u010d Bene\u0161ki bienale in poziv za udele\u017ebo na tujih sejmih, ki letos ve\u010dinoma ne bodo izvedeni.<\/p>\n

Vsi javni razpisi v okviru ustvarjalnosti bodo v celoti realizirani. Glavnino ni\u017eanja v vi\u0161ini 795.208 evrov predstavljajo aktivnosti v okviru prora\u010dunske postavke Investicije v kulturi, ki zaradi za\u010dasnega zadr\u017eanja izvr\u0161evanja prora\u010duna od meseca marca 2020 dalje in pozno sprejetega rebalansa, realno ne bodo ve\u010d izvedljive.<\/p>\n

Zni\u017eanje v okviru Podprograma 180403 Podpora verskim skupnostim v vi\u0161ini 172.000 evrov je posledica tega, da je socialno zavarovanje verskim uslu\u017ebencem, \u010demur je namenjena prora\u010dunska postavka, v \u010dasu od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za dr\u017eavljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) prevzel FURS (tistim verskim uslu\u017ebencem, ki so v skladu s protikoronskim zakonom vlo\u017eili izjavo na FURS).\u00a0 Izvajanje ukrepa nima posledic za nadaljnje sofinanciranje socialnega zavarovanja verskih uslu\u017ebencev.<\/p>\n

V okviru podprograma 200204 Drugi transferi za zagotavljanje socialne varnosti se z rebalansom prora\u010duna pove\u010dujejo za 90.000 evrov sredstva za izpla\u010dilo republi\u0161kih priznavalnin.<\/p>\n

Ministrstvo za kulturo je 5. 6. 2020 objavilo Javni razpis za \u0161tipendije za specializirane poklice v kulturi 2020\/2021 (oznaka javnega razpisa: JPR-ESS-\u0160TIP2020-USP). 31. julija 2020 smo objavili Javni razpis za financiranje \u0161tipendij Ministrstva za kulturo za podiplomski \u0161tudij in izpopolnjevanje v dr\u017eavah izven dr\u017eav \u010dlanic Evropske unije z za\u010detkom v \u0161tudijskem letu 2020\/21. Prav tako smo 31. julija 2020 objavili tudi Javni razpis za financiranje \u0161tipendij Ministrstva za kulturo za dodiplomski \u0161tudij v tujini z za\u010detkom v \u0161tudijskem letu 2020\/21.<\/p>\n

\n

Zahteva \u0161t. 4: Predstavite na\u010drt re\u0161itev za posamezne sektorje. Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center se soo\u010data z neizpla\u010dili, va\u0161o neodzivnostjo in postopkovnimi blokadami pri \u010drpanju (evropskih) sredstev. Glasbene, vizualne in intermedijske umetnosti so \u017eivotarile \u017ee pred krizo, v novih okoli\u0161\u010dinah pa so pred kolapsom. Posledice krize prav tako v nesorazmerno velikem obsegu ogro\u017eajo nevladni sektor in ljubiteljsko kulturo. Omogo\u010dite ljudem normalno delo.<\/b><\/p>\n

\u010ce te\u017eave ogro\u017eenih sektorjev razumete kot napad, odstopite!<\/b><\/p>\n

Na\u0161 odgovor: Ministrstvo za kulturo je v \u010dasu pandemije JAK IN SFC izdalo zgolj priporo\u010dilo, ne pa poziva k ukinitvi kakr\u0161negakoli programa. Priporo\u010dilo je govorilo le o tem, kako voditi javne razpise v \u010dasu pandemije v skladu s predvidenim rebalansom prora\u010duna 2020. V tem priporo\u010dilu ni bilo nobenega poziva, da naj ustavijo kakr\u0161nekoli finan\u010dne transakcije, ampak, da se zahtevki za tista izpla\u010dila, za katera so sredstva \u017ee odobrena, izpla\u010dujejo nemoteno, razpisi v teku se izvedejo do priprave odlo\u010db, medtem ko se razpisi, ki \u0161e niso v teku, \u0161e ne spro\u017eijo. Tudi Zakon o za\u010dasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje \u0161irjenja nalezljive bolezni COVID-19 je namre\u010d jasno dolo\u010dal, da se odlo\u010dbe v tem \u010dasu ne smejo izdajati, torej bi SFC In JAK kr\u0161ila zakon, \u010de bi odlo\u010dbe izdajala, kar sta vedeli tudi direktorici obeh institucij.<\/b><\/p>\n

Instituciji sta avtonomni pri svojih kon\u010dnih odlo\u010ditvah. Odlo\u010dbe se ne zadr\u017eijo takrat, ko gre za ogro\u017eenost \u017eivljenja posameznika. \u010ce direktorica institucije meni, da gre za tak primer, se lahko za interpretacijo obrne na MJU in odlo\u010dbe ustrezno izda. Na osnovi tega odloga je bil predhodno (prej kot v prej\u0161njih letih) izveden razpis in pla\u010dilo upravi\u010dencem za knji\u017eni\u010dno nadomestilo.<\/p>\n

Sprejet je bil paket ukrepov, ki je bil skupaj te\u017eak kar 3 milijarde evrov, med drugim pa je pomagal tudi kulturi. Kulturnikom je prinesel \u0161e ve\u010dje ugodnosti od tistih, za katera so se zavzemali na za\u010detku. Samo za samozaposlene v kulturi je bilo tako za re\u0161evanje posledic pandemije namenjenih 3,5 milijona evrov temeljnega mese\u010dnega dohodka in okrog enega milijona evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.<\/p>\n

Samozaposlenim je bil v \u010dasu epidemije izpla\u010dan temeljni mese\u010dni dohodek in vsi prispevki (v Sloveniji trenutno \u017ee ve\u010d kot 2400 samozaposlenim v kulturi, ki jim dr\u017eava tudi redno pla\u010duje prispevke). Naslovili smo samozaposlene s podro\u010dja kulture in samostojne novinarje, ki so samozaposleni za kraj\u0161i delovni \u010das od polnega in hkrati delno zaposleni – omogo\u010dili smo jim pridobitev temeljnega mese\u010dnega dohodka glede na obseg registrirane samostojne dejavnosti in jih s tem izena\u010dili s samozaposlenimi osebami, ki so zavarovane zgolj na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti.<\/p>\n

Ker so nekateri samozaposleni izrazili bojazen, da ne bodo mogli zaprositi za temeljni dohodek, ker februarja niso zaslu\u017eili, smo predlagali amandma, po katerem se izguba dohodka zdaj meri v primerjavi s (finan\u010dno rekordnim) letom 2019.<\/p>\n

Kulturnim izvajalcem (nevladnim organizacijam in drugim osebam zasebnega prava) financiramo projekte in programe, v okviru katerih so kriti tudi stro\u0161ki dela.<\/p>\n

Delodajalci, katerih uslu\u017ebenci so financirani iz prora\u010duna na podlagi projekta oziroma programa (nevladne organizacije, dru\u0161tva ipd.), so dobili procentualno razliko, ki ni pokrita s strani subvencije na osnovi javnega razpisa, s katero se financira program.<\/p>\n

Vsi delodajalci, ki delujejo na podro\u010dju kulture, so imeli pravico uveljavljati povra\u010dilo 80 % pla\u010d za vse svoje zaposlene.<\/p>\n

Poudarjamo, da ima kultura v Sloveniji poseben status, saj so skoraj vsi javni zavodi financirani s strani dr\u017eave, to financiranje pa se je (kljub manku programa) nadaljevalo tudi v \u010dasu epidemije. Slovenija med EU dr\u017eavami zaseda visoko mesto v smislu vi\u0161ine investicij v kulturni sektor na BDP \u2013 kar 0.7% BDP-ja se namenja kulturi (ve\u010d kot katerakoli zahodnoevropska dr\u017eava, pred nami so samo Mad\u017earska in Baltske dr\u017eave).<\/b><\/p>\n

\n

Zahteva \u0161t. 5: Umaknite predlog sprememb in dopolnitev medijske zakonodaje in v skladu s priporo\u010dili in predlogi ve\u010dine strokovne in zainteresirane javnosti pripravite novega. Za\u0161\u010ditite javno RTV in STA pred uni\u010devalnimi vplivi vsakokratne aktualne politike.<\/b><\/p>\n

Odstopite, \u010de ne nameravate braniti javnega interesa!<\/b><\/p>\n

Na\u0161 odgovor: RTV Slovenija in STA aktualna vlada ne \u017eeli uni\u010diti, za to nima niti zakonske mo\u017enosti.<\/p>\n

Ve\u010dina ljudi je \u017ee pozabila, da je podobno ureditev, kot jo mi predlagamo v noveli zakona (dele\u017e RTV prispevka, ki bi financiral druge medije) Vlada uzakonila leta 2001 s takratnim 82. \u010dlenom ZMed. Zakon ni pre\u017eivel ustavne presoje, Ustavno sodi\u0161\u010de je podalo o\u010ditke, da niso ocenili, ali bi zmanj\u0161anje RTV prispevka poseglo tudi v finan\u010dno samostojnost RTVS, t. j. ali bo poseg v financiranje RTVS poseglo v finan\u010dno samostojnost RTVS. Zakon je zato Ustavno sodi\u0161\u010de v tistem delu razveljavilo. In tudi trenutni predlog osnutka zakona bi, \u010de ne bomo sposobni dokazati, da ne bo posegal v finan\u010dno samostojnost javnega zavoda. \u010ce bi morala RTVS odpu\u0161\u010dati, bi to na sodi\u0161\u010du zlahka prikazala kot poseg v finan\u010dno samostojnost.<\/b><\/p>\n

Sedaj z novelo Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAMS) spro\u0161\u010damo dolo\u010dene omejitve, ki trenutno RTVS ne omogo\u010dajo, da bi se enakovredno borila na ogla\u0161evalskem trgu. Omogo\u010dili jim bomo namre\u010d ve\u010djo minuta\u017eo oglasov na uro predvajanja, kar bo RTVS (po na\u0161ih ocenah) omogo\u010dilo 11 milijonov ve\u010d zaslu\u017eka na leto. To bo povsem nadomestilo izpad dele\u017ea, ki ga bo RTVS morala nameniti STA in drugim medijem<\/p>\n

V zvezi z oddajniki in zvezami poudarjamo, da s tak\u0161no re\u0161itvijo oddajni\u0161ko infrastrukturo pribli\u017eujemo zahodnim standardom.<\/p>\n

V zvezi z STA po pojasnjujemo, da je najve\u010d negativnih odzivov bila dele\u017ena re\u0161itev, da nadzornike STA potrjuje Vlada in ne Dr\u017eavni zbor. Nekateri so vlado obto\u017eevali, da gre za oblastni prevzem tiskovne agencije. A re\u0161itev je mi\u0161ljena izklju\u010dno za racionalizacijo medijske hi\u0161e. Od zdaj bo namre\u010d potrjevanje nadzornikov izena\u010deno s potrjevanjem nadzornikov dr\u017eavnih dru\u017eb pod de\u017enikom dr\u017eavnih gospodarskih dru\u017eb SDH.<\/p>\n

Poudariti je treba, da je neko\u010d STA \u017ee bil, ne le pod neposrednim nadzorom vlade, ampak celo vladna slu\u017eba (kot del UKOM-a). Podobno re\u0161itev imajo tudi nekatere druge dr\u017eave EU, spet druge gredo v povsem drugo smer in so dr\u017eavne tiskovne agencije povsem privatizirale. Mi smo sku\u0161ali najti neko vmesno pot. Tudi, ko je nadzornike potrjeval dr\u017eavni zbor, je bil vpliv politike neizbe\u017een, saj je konec koncev Dr\u017eavni zbor sestavljen iz politi\u010dnih strank, najve\u010d glasov pa imajo stranke koalicije<\/p>\n

Vlada sama ni desna vlada, ampak desnosredinska, z dvema mo\u010dnima levima partnerjema, ki se morata prav tako strinjati s kakr\u0161nokoli spremembo<\/p>\n

V zvezi s Skladom slovenske televizijske produkcije poudarjamo, da gre za nov sklad, ki ga zakon predvideva, da bi pomagali slovenskim producentom televizijskih vsebin:<\/p>\n