{"id":1569,"date":"2021-05-02T09:00:07","date_gmt":"2021-05-02T07:00:07","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=1569"},"modified":"2021-05-04T10:23:28","modified_gmt":"2021-05-04T08:23:28","slug":"stavka-je-skrajno-orodje-ki-pa-se-ga-ne-smemo-bati-uporabiti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/stavka-je-skrajno-orodje-ki-pa-se-ga-ne-smemo-bati-uporabiti\/","title":{"rendered":"INTERVJU: \u00bbStavka je skrajno orodje, ki pa se ga ne smemo bati uporabiti\u00ab"},"content":{"rendered":"

Alenka Poto\u010dnik<\/em><\/strong>, predsednica SNS o 3. maju in medijski svobodi, STA in nujnosti povezovanja<\/em><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Dolgoletna sindikalistka na Slovenski tiskovni agenciji in do nedavnega podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije je pred kratkim postala njegova predsednica. Vodenje nacionalnega sindikata je prevzela v \u010dasu, ko je ogro\u017eeno nadaljnje delo Slovenske tiskovne agencije, s \u010dimer je pod vpra\u0161ajem okoli sto delovnih mest, in v \u010dasu, ko je socialni dialog z upravami medijskih hi\u0161 zastal.<\/p>\n

Organizacija zdru\u017eenih narodov je leta 1993 razglasila dan svobode medijev v \u017eelji spomniti vlade dr\u017eav \u010dlanic na njihovo dol\u017enost spo\u0161tovanja in spodbujanja pravice do svobode izra\u017eanja. Zakaj je letos v Sloveniji pomembno, da obele\u017eujemo ta dan?<\/strong><\/p>\n

V \u010dasu epidemije covida-19 se je izkazalo, da je na preizku\u0161nji poleg zdravstvenega sistema in gospodarstva tudi svoboda izra\u017eanja in \u0161tevilne \u017ee desetletja priznane \u010dlovekove pravice. Mnogi ukrepi so namre\u010d posegli vanje z argumentom varovanja zdravja in \u017eivljenja, pogosto s prav nerazumnimi obrazlo\u017eitvami. Aktualna vlada je epidemijo izrabila za poseg v svobodo izra\u017eanja tudi tako, da kriti\u010dne medije, posameznike, nevladne organizacije in celo dr\u017eavne institucije takoj ozna\u010di kot krivce za \u0161irjenje oku\u017eb s koronavirusom.<\/p>\n

Namesto da bi vlada izbolj\u0161ala komuniciranje sprejetih ukrepov in pri tem sodelovala z mediji, je z njimi odprla odkrit spopad in za\u010dela meriti mo\u010di. Namesto zavezni\u0161tev si je za\u010dela ustvarjati nasprotnike. V demokrati\u010dni dru\u017ebi mora\u0161 biti dovolj zrel, da sprejme\u0161 tudi kritiko, druga\u010dno mnenje in to uporabi\u0161 pri snovanju nadaljnjih ukrepov. Prav nepripravljenost prisluhniti in pomanjkanje socialnega dialoga je zaznamovalo zadnje leto.<\/p>\n

V Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije skupaj s sindikatom in uredni\u0161tvi medijskih hi\u0161 pripravljamo donatorsko akcijo za Slovensko tiskovno agencijo, ki ji vlada, v nasprotju z zakonom, ve\u010d kot 120 dni odreka financiranje javne slu\u017ebe. Tudi sindikat je vlado ve\u010dkrat pozval k izpolnitvi zakonskih obveznosti do STA, toda to se ne zgodi. Ali to zahteva kolektivni odziv medijev in novinarjev v Sloveniji oziroma kako naprej?<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dogajanje, povezano z javnimi servisi Radiotelevizije Slovenija in v zadnjih mesecih predvsem s STA, ka\u017ee, kako ranljivi smo mediji in novinarstvo. \u010ce smo pred leti v sindikatu dvigovali glas v podporo zaposlenim v zasebnih medijskih dru\u017ebah, ki so v \u017eelji po ve\u010djem dobi\u010dku kr\u010dile delavske pravice in odpu\u0161\u010dale, smo zdaj v polo\u017eaju, ko vlada kot predstavnik ustanovitelja pritiska na javna medija. V primeru STA je \u0161la celo tako dale\u010d, da je z ustavitvijo financiranja javne slu\u017ebe ogrozila likvidnost dru\u017ebe, okoli 100 delovnih mest in socialno varnost dru\u017ein zaposlenih na STA.<\/p>\n

Agencija skoraj 30 let opravlja javno slu\u017ebo celovitega, to\u010dnega in nepristranskega zagotavljanja informacij doma in po svetu v slovenskem in angle\u0161kem jeziku ter tako izpolnjuje pravico do obve\u0161\u010denosti doma\u010de in tuje javnosti. Z ustavitvijo financiranja je ogro\u017een obstoj profesionalne in uredni\u0161ko avtonomne nacionalne agencije. Ljudje si zaslu\u017eimo kakovostno slu\u017ebo obve\u0161\u010danja, hitre in verodostojne informacije, zato\u00a0 je nujen odziv vseh, ne le medijev in novinarjev.<\/p>\n

Naslednji korak v podporo in za\u0161\u010dito javne slu\u017ebe STA je kampanja za obSTAnek, s katero \u017eelimo nagovoriti vse ljudi, da pomagajo ohraniti temelj svobode izra\u017eanja in pravico do obve\u0161\u010denosti v demokrati\u010dni dru\u017ebi. Klju\u010dno je povezovanje!<\/p>\n

Medtem ko so novinarji v zadnji anketi sindikata opozorili na preobremenjenost, prenizke pla\u010de in pomanjkanje izobra\u017eevanja, sindikat ugotavlja, da v zasebnih medijskih dru\u017ebah ni socialnega dialoga, saj ga delodajalska stran zavra\u010da. Sindikat je uprave pozval k dialogu. Kaj se je zgodilo po tem pozivu? <\/strong><\/p>\n

V \u0161tevilnih medijskih dru\u017ebah je vzpostavitev socialnega dialoga ali pa njegova ohranitev precej\u0161en zalogaj. Posebej velja izpostaviti Dnevnik, kjer se uprava ne odziva na predloge in pozive zaposlenih in sindikata. Vsakoletno podalj\u0161anje podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe je tako negotovo, socialnega dogovarjanja ni.<\/p>\n

Ker poklicne kolektivne pogodbe ni ve\u010d oziroma velja samo \u0161e za Radiotelevizijo Slovenija, smo posku\u0161ali tam zapisane pravice vnesti v podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe. Delno smo jih uspeli ubraniti, vendar pa se te pravice med posameznimi medijskimi dru\u017ebami zdaj precej razlikujejo. V interesu vseh novinarjev in sindikata je, da se ponovno sklene poklicna kolektivna pogodba, ki bo zagotavljala vsaj minimum pravic zaposlenih v medijskih dru\u017ebah. \u017dal so bili poskusi novinarskega sindikata doslej neuspe\u0161ni, saj na delodajalski strani ni skupnega sogovornika in interesa za za\u010detek pogajanj.<\/p>\n

Novinarji so v tej isti anketi sindikata kot najprimernej\u0161i na\u010din boja za pravice izpostavili stavko. Ta je bila nazadnje leta 2004. Knjiga, ki jo je nekaj let pozneje izdal SNS o tej stavki, nosi pomenljiv naslov Nedokon\u010dana zgodba<\/em>. Kako to zgodbo dokon\u010dati?<\/strong><\/p>\n

Z vztrajanjem in povezovanjem vseh v medijskem poklicu. Stavka je po moji oceni skrajno orodje, ki pa se ga ne smemo bati uporabiti, \u010de ne bo socialnega dialoga ter spo\u0161tovanja avtonomije in neodvisnosti medijev s strani vlade in lastnikov medijev.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Alenka Poto\u010dnik, predsednica SNS o 3. maju in medijski svobodi, STA in nujnosti povezovanja   Dolgoletna sindikalistka na Slovenski tiskovni agenciji in do nedavnega podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije je pred kratkim postala njegova predsednica. Vodenje nacionalnega sindikata je prevzela v \u010dasu, ko je ogro\u017eeno nadaljnje delo Slovenske tiskovne agencije, s \u010dimer je pod vpra\u0161ajem okoli sto delovnih mest, in v \u010dasu, ko je socialni dialog z upravami medijskih hi\u0161 zastal. Organizacija zdru\u017eenih narodov je leta 1993 razglasila dan svobode medijev v \u017eelji spomniti vlade dr\u017eav \u010dlanic na njihovo dol\u017enost spo\u0161tovanja in spodbujanja pravice do svobode izra\u017eanja. Zakaj je letos v Sloveniji pomembno, da obele\u017eujemo ta dan? V \u010dasu epidemije covida-19 se je izkazalo, da je na preizku\u0161nji poleg zdravstvenega sistema in gospodarstva tudi svoboda izra\u017eanja in \u0161tevilne \u017ee desetletja priznane \u010dlovekove pravice. Mnogi ukrepi so namre\u010d posegli vanje z argumentom varovanja zdravja in \u017eivljenja, pogosto s prav nerazumnimi obrazlo\u017eitvami. Aktualna vlada je epidemijo izrabila za poseg v svobodo izra\u017eanja tudi tako, da kriti\u010dne medije, posameznike, nevladne organizacije in celo dr\u017eavne institucije takoj ozna\u010di kot krivce za \u0161irjenje oku\u017eb s koronavirusom. Namesto da bi vlada izbolj\u0161ala komuniciranje sprejetih ukrepov in pri tem sodelovala z mediji, je z njimi odprla odkrit spopad in za\u010dela meriti mo\u010di. Namesto zavezni\u0161tev si je za\u010dela ustvarjati nasprotnike. V demokrati\u010dni dru\u017ebi mora\u0161 biti dovolj zrel, da sprejme\u0161 tudi kritiko, druga\u010dno mnenje in to uporabi\u0161 pri snovanju nadaljnjih ukrepov. Prav nepripravljenost prisluhniti in pomanjkanje socialnega dialoga je zaznamovalo zadnje leto. V Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije skupaj s sindikatom in uredni\u0161tvi medijskih hi\u0161 pripravljamo donatorsko akcijo za Slovensko tiskovno agencijo, ki ji vlada, v nasprotju z zakonom, ve\u010d kot 120 dni odreka financiranje javne slu\u017ebe. Tudi sindikat je vlado ve\u010dkrat pozval k izpolnitvi zakonskih obveznosti do STA, toda to se ne zgodi. Ali to zahteva kolektivni odziv medijev in novinarjev v Sloveniji oziroma kako naprej? Dogajanje, povezano z javnimi servisi Radiotelevizije Slovenija in v zadnjih mesecih predvsem s STA, ka\u017ee, kako ranljivi smo mediji in novinarstvo. \u010ce smo pred leti v sindikatu dvigovali glas v podporo zaposlenim v zasebnih medijskih dru\u017ebah, ki so v \u017eelji po ve\u010djem dobi\u010dku kr\u010dile delavske pravice in odpu\u0161\u010dale, smo zdaj v polo\u017eaju, ko vlada kot predstavnik ustanovitelja pritiska na javna medija. V primeru STA je \u0161la celo tako dale\u010d, da je z ustavitvijo financiranja javne slu\u017ebe ogrozila likvidnost dru\u017ebe, okoli 100 delovnih mest in socialno varnost dru\u017ein zaposlenih na STA. Agencija skoraj 30 let opravlja javno slu\u017ebo celovitega, to\u010dnega in nepristranskega zagotavljanja informacij doma in po svetu v slovenskem in angle\u0161kem jeziku ter tako izpolnjuje pravico do obve\u0161\u010denosti doma\u010de in tuje javnosti. Z ustavitvijo financiranja je ogro\u017een obstoj profesionalne in uredni\u0161ko avtonomne nacionalne agencije. Ljudje si zaslu\u017eimo kakovostno slu\u017ebo obve\u0161\u010danja, hitre in verodostojne informacije, zato\u00a0 je nujen odziv vseh, ne le medijev in novinarjev. Naslednji korak v podporo in za\u0161\u010dito javne slu\u017ebe STA je kampanja za obSTAnek, s katero \u017eelimo nagovoriti vse ljudi, da pomagajo ohraniti temelj svobode izra\u017eanja in pravico do obve\u0161\u010denosti v demokrati\u010dni dru\u017ebi. Klju\u010dno je povezovanje! Medtem ko so novinarji v zadnji anketi sindikata opozorili na preobremenjenost, prenizke pla\u010de in pomanjkanje izobra\u017eevanja, sindikat ugotavlja, da v zasebnih medijskih dru\u017ebah ni socialnega dialoga, saj ga delodajalska stran zavra\u010da. Sindikat je uprave pozval k dialogu. Kaj se je zgodilo po tem pozivu? V \u0161tevilnih medijskih dru\u017ebah je vzpostavitev socialnega dialoga ali pa njegova ohranitev precej\u0161en zalogaj. Posebej velja izpostaviti Dnevnik, kjer se uprava ne odziva na predloge in pozive zaposlenih in sindikata. Vsakoletno podalj\u0161anje podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe je tako negotovo, socialnega dogovarjanja ni. Ker poklicne kolektivne pogodbe ni ve\u010d oziroma velja samo \u0161e za Radiotelevizijo Slovenija, smo posku\u0161ali tam zapisane pravice vnesti v podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe. Delno smo jih uspeli ubraniti, vendar pa se te pravice med posameznimi medijskimi dru\u017ebami zdaj precej razlikujejo. V interesu vseh novinarjev in sindikata je, da se ponovno sklene poklicna kolektivna pogodba, ki bo zagotavljala vsaj minimum pravic zaposlenih v medijskih dru\u017ebah. \u017dal so bili poskusi novinarskega sindikata doslej neuspe\u0161ni, saj na delodajalski strani ni skupnega sogovornika in interesa za za\u010detek pogajanj. Novinarji so v tej isti anketi sindikata kot najprimernej\u0161i na\u010din boja za pravice izpostavili stavko. Ta je bila nazadnje leta 2004. Knjiga, ki jo je nekaj let pozneje izdal SNS o tej stavki, nosi pomenljiv naslov Nedokon\u010dana zgodba. Kako to zgodbo dokon\u010dati? Z vztrajanjem in povezovanjem vseh v medijskem poklicu. Stavka je po moji oceni skrajno orodje, ki pa se ga ne smemo bati uporabiti, \u010de ne bo socialnega dialoga ter spo\u0161tovanja avtonomije in neodvisnosti medijev s strani vlade in lastnikov medijev.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":1582,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[27,29],"tags":[],"class_list":["post-1569","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-home-widget","category-intervjuji"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/P1120389_-scaled.jpg","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1569","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1569"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1569\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1610,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1569\/revisions\/1610"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1582"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1569"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1569"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1569"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}