{"id":1781,"date":"2021-05-25T09:54:13","date_gmt":"2021-05-25T07:54:13","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=1781"},"modified":"2021-05-25T10:51:24","modified_gmt":"2021-05-25T08:51:24","slug":"sindikati-evropske-institucije-opozorili-na-stanje-socialnega-dialoga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/sindikati-evropske-institucije-opozorili-na-stanje-socialnega-dialoga\/","title":{"rendered":"Sindikati opozorili evropske institucije na stanje socialnega dialoga"},"content":{"rendered":"<p>Potem ko so se sindikati zaradi pomanjkanja socialnega dialoga umaknili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so o razmerah v Sloveniji obvestili Mednarodno organizacijo dela (ILO). Vlada v najbolj\u0161em primeru socialne partnerje o svojih odlo\u010ditvah le obve\u0161\u010da, so zapisali in evropske institucije pozvali k posredovanju.<\/p>\n<p>Pismo, ki so ga <strong>reprezentativne sindikalne centrale<\/strong> posredovale evropski komisiji in ostalim evropskim institucijam ter predstavnikom Mednarodne organizacije dela (ILO), <strong>objavljamo v celoti:<\/strong><\/p>\n<p><em>Spo\u0161tovani,<\/em><\/p>\n<p><em>V imenu reprezentativnih sindikalnih central v Sloveniji vas \u017eelimo seznaniti z izjemno zaskrbljujo\u010dim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odlo\u010ditvah, ki jih Vlada RS in Dr\u017eavni zbor v vedno ve\u010dji meri sprejemata brez javne razprave, mimo socialnega dialoga in s sistemati\u010dnim kr\u0161enjem Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta. In to kljub temu, da gre za odlo\u010ditve, ki pomembno vplivajo na socialno \u2013 ekonomski polo\u017eaj delavcev in delodajalcev, da gre za odlo\u010ditve pri oblikovanju katerih so do sedaj, skladno s tradicijo in zavezami vlade, socialni partnerji bili vedno aktivno vklju\u010deni ter da gre za odlo\u010ditve, ki bi jih bilo po Pravilih Ekonomsko socialnega sveta potrebno obravnavati v okviru socialnega dialoga, ob aktivni udele\u017ebi socialnih partnerjev.<\/em><\/p>\n<p><em>Reprezentativne sindikalne centrale smo zgro\u017eene nad ignoranco, ki jo ka\u017ee Vlada RS do socialnih partnerjev in do ljudi, kar je v nasprotju z na\u010deli socialnega dialoga in tudi v nasprotju s pozivi Evropske komisije po polnem upo\u0161tevanju temeljnih principov in vrednot kot so dolo\u010deni v pogodbah EU. Kljub jasnemu stali\u0161\u010du Komisije, ki ste ga izrazili tudi v odzivu na na\u0161e pismo dne, 18. januarja 2021, s katerim ste izrazili prepri\u010danje Komisije, da morajo imeti socialni partnerji klju\u010dno vlogo pri pripravi in implementaciji Na\u010drta za odpornost in okrevanje, tega Vlada RS ni upo\u0161tevala. Prav tako vlada v celoti ignorira socialni dialog, in s tem onemogo\u010da sprejemanje zakonodaje v skladu z na\u010deli in vrednotami, na katerih temelji tudi Evropska unija.<\/em><\/p>\n<p><em>Glede na navedeno reprezentativne sindikalne centrale ugotavljamo, da <strong><u>ravnanje vlade onemogo\u010da u\u010dinkovito sodelovanje v socialnem dialogu in ne zagotavlja enakopravnega polo\u017eaja partnerjev v dialogu<\/u><\/strong>. <strong><u>Pri promocijskih aktivnostih vlade, ki \u017eeli ustvarjati vtis, da spo\u0161tuje socialni dialog, zato ne moremo ve\u010d sodelovati.<\/u><\/strong> <strong><u>Skladno z navedenim do nadaljnjega reprezentativne sindikalne centrale<\/u><\/strong> <strong><u>ne bomo sodelovale pri delu Ekonomsko socialnega sveta in njegovih teles, prav tako ne bomo sodelovali pri nobeni aktivnosti vlade v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, vse dokler se ne vzpostavijo pogoji za uspe\u0161en, u\u010dinkovit socialni dialog, ki bo temeljil na spo\u0161tovanju socialnih partnerjev, na\u010delih enakega obravnavanja in priznavanju aktivne vloge socialnih partnerjev &#8211; sindikatov pri oblikovanju, implementaciji in evalvaciji predvidenih reform. Reprezentativne sindikalne centrale prav tako vztrajamo pri doslednem spo\u0161tovanju Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta in pravo\u010dasnem vklju\u010devanje socialnih partnerjev v pripravo in usklajevanje zakonodaje in reformnih programov.<\/u><\/strong><\/em><\/p>\n<p><em>Stanje, kot ga opisujemo, traja \u017ee eno leto in se ne izbolj\u0161uje. Za\u010delo se je s pripravo in sprejemanjem interventne zakonodaje, povezane s covid-19, mimo socialnega dialoga, brez aktivne udele\u017ebe socialnih partnerjev in brez dose\u017eenega soglasja. Tudi na podro\u010djih, kjer je bil to do sedaj uveljavljen standard. Vlada RS nadaljuje s pripravo \u00bbmix\u00ab zakonov, s katerimi posegajo v sistemske ureditve tako delovnopravne kot pokojninske in dav\u010dne zakonodaje. Socialnim partnerjem zgolj nekatere pripravljene re\u0161itve samo predstavi ali pa za predloge zakonov zvemo iz medijev.<\/em><\/p>\n<p><em>Zelo podobno je potekala tudi priprava Na\u010drta za odpornost in okrevanje (NOO) kot temelja za pridobitev mo\u017enosti dodatnih nepovratnih in povratnih sredstev iz EU. Vlada je NOO vse do za\u010detka 2021 pripravljala v tajnosti in \u0161ele konec februarja 2021 je bil osnutek NOO iz decembra 2020 javno objavljen. Socialnim partnerjem so nekatera ministrstva dele dokumenta iz njihovega delokroga predstavila, dvakrat je predstavitev dokumenta potekala tudi na seji Ekonomsko socialnega sveta. A socialni partnerji, \u0161e zlasti pa sindikati, nismo imeli nikakr\u0161ne mo\u017enosti aktivno sodelovati pri pripravi NOO oziroma vplivati na njegovo vsebino, prav tako socialni partnerji nismo dobili nobenega odziva na na\u0161e predloge in stali\u0161\u010da, ki smo jih podali na tak\u0161nih \u00bbpredstavitvenih sestankih\u00ab, prav tako ne povratne informacije glede tega, kateri na\u0161i predlogi so bili upo\u0161tevani in v kak\u0161nem obsegu oziroma zakaj niso bili upo\u0161tevani. Kljub na\u0161im ve\u010dkratnim pozivom po usklajevanju dokumenta, do tega dejansko nikoli ni pri\u0161lo. \u0160e ve\u010d, Ministrstvo za zdravje, ki je klju\u010dni resor v \u010dasu covid-19 krize, ni sklicalo niti predstavitvenega sestanka s socialnimi partnerji.<\/em><\/p>\n<p><em>Tudi na drugih vsebinskih podro\u010djih se je vlada v NOO zavezala k reformam, ki bodo bistveno vplivale na dru\u017ebene podsisteme v Sloveniji. Obljubljene reforme ne upo\u0161tevajo \u017ee sprejetih dogovorov in programskih dokumentov v RS, tudi tistih ne, ki so bili tripartitno podpisani s strani socialnih partnerjev in vlade. Tako npr. gredo zakonske re\u0161itve, ki jih vlaga vlada v parlament brez dialoga in brez soglasja s socialnimi partnerji, v popolnem nasprotju z ve\u010dletnimi prizadevanji Slovenije na podro\u010dju vklju\u010dujo\u010dega trga dela, spodbujanja dalj\u0161e delovne aktivnosti starej\u0161ih in krepitvijo dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti pokojninskega sistema in so v nasprotju z usklajenimi izhodi\u0161\u010di za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o katerih smo socialni partnerji in vlada dosegli soglasje leta 2017. S predlogi uvedbe \u00bbsocialne kapice\u00ab in mo\u017enosti odpu\u0161\u010danja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, brez navedbe utemeljenega razloga so vlada in delodajalci dejansko odstopili od omenjenih izhodi\u0161\u010d, kar pomeni, da Slovenija trenutno nima \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega konsenza o tem, v katero smer naj gredo prihodnje spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spri\u010do omenjenih enostransko sprejetih re\u0161itev, ki nesporno poslab\u0161ujejo dolgoro\u010dno vzdr\u017enost pokojninskega sistema in ob napovedanih dav\u010dnih spremembah, ki bodo, \u010de bodo sprejete, \u0161e dodano poslab\u0161ale javnofinan\u010dno stanje, pa sindikati absolutno nasprotujemo kakr\u0161nemu koli zaostrovanju pogojev za upokojevanje ali poseganje v pravice upokojencev. Spri\u010do tega ni mogo\u010de vnaprej pristajati na napovedno reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj soglasja o temeljnih usmeritvah glede tega ni.<\/em><\/p>\n<p><em>Vsebina \u0161tevilnih reform, h katerim se zavezuje vlada v NOO, ni jasna. To velja tako za reformo pokojninskega sistema, vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, kot tudi za zdravstveno reformo. Ni namre\u010d jasen na\u010din sistemskega financiranja sistema dolgotrajne oskrbe ter s tem povezan nabor, obseg in standard storitev ter njihova dostopnost. Na\u010drtovano naj bi bilo financiranje tega sistema iz sredstev demografskega sklada, katerega ustanovitev se predlaga z zakonom, ki je trenutno v zakonodajnem postopku. Sindikati predlogu zakona nasprotujemo, saj ne sledi klju\u010dnemu namenu, zaradi katerega v sindikatih menimo, da bi moral biti demografski sklad ustanovljen, to je zagotavljanju dodatnih sredstev za pokojnine v obdobju, ko bo pokojninski sistem predvidoma pod najve\u010djim pritiskom, kar se pri\u010dakuje v obdobju \u010dez 15-20 let.<\/em><\/p>\n<p><em>Na drugi strani pri zdravstveni reformi ni jasno, kak\u0161na naj bi bila celovita zdravstvena reforma, mogo\u010de pa je slutiti posege v ko\u0161arico zdravstvenih pravic in bolni\u0161kih nadomestil ter pla\u010dnega sistema za zdravstveno osebje, prav tako naj bi bilo preoblikovano dopolnilno zdravstveno zavarovanje in spremenjeno upravljanje zdravstvene zavarovalnice kot nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je pravzaprav nemogo\u010de oceniti, kak\u0161ni sploh bodo u\u010dinki te reforme in ali bodo res skladni s cilji okrevanja in odpornosti sistema zdravstvenega varstva, medtem ko se s predlogom \u00bbsocialne kapice\u00ab prihodki za zdravstveno varstvo dejansko zni\u017eujejo, pravi\u010dnost in enakopravnost zavezancev pri obremenitvi s prispevki pa zmanj\u0161uje. Eden klju\u010dnih elementov NOO na podro\u010dju zdravstva tudi za sindikate je kadrovska problematika. Po na\u0161em prepri\u010danju bi bilo za \u0161iritev kompetenc na podro\u010dju zdravstvene nege nujno predvideti in zagotoviti izobra\u017eevanje ter preusposabljanje in dokvalifikacijo predvsem tudi za \u017ee zaposlene kadre, predvsem pa vlagati v izbolj\u0161anje pogojev dela v zdravstvu, kar je v NOO sicer omenjeno, vendar konkretni ukrepi za to niso predvideni. Klju\u010den ukrep za to bi bil sprejem kadrovskih standardov in normativov, ki jih \u017eal v Sloveniji, kljub prizadevanjem sindikatov, \u0161e vedno ni.<\/em><\/p>\n<p><em>Opozarjamo tudi na napovedano reformo izobra\u017eevalnega sistema, ki po na\u0161em prepri\u010danju temelji na povsem napa\u010dni predpostavki, da se lahko izobra\u017eevalni sistem prakti\u010dno v realnem \u010dasu odziva na potrebe gospodarstva in izobra\u017euje kader skladno s temi potrebami. NOO omenja izobra\u017eevanje za \u00bbpoklice prihodnosti\u00ab ter \u00bboptimizacijo in fleksibilnost \u0161tudijskega procesa\u00ab, pri \u010demer ni jasno, kaj naj bi to pomenilo. Hkrati se znatna sredstva namenja za visoko\u0161olske strokovne \u0161tudijske programe, nobenih sredstev pa za univerzitetne \u0161tudijske programe, \u010deprav bi bilo smiselno ve\u010d vlagati v slednje, in sicer prav v lu\u010di vlaganja v znanje za digitalni in zeleni prehod, za katerega se zahtevajo ve\u010d znanj in izobrazba na vi\u0161ji ravni. Prepri\u010dani smo tudi, da politika preko NOO ne bi smela posegati v avtonomijo univerz in drugih visoko\u0161olskih zavodov z napovedjo spreminjanja \u0161tudijskih programov, saj gre za strokovna vpra\u0161anja, prepu\u0161\u010dena avtonomijo omenjenih zavodov, zato so napovedi o posegih na ta podro\u010dja v NOO po na\u0161em prepri\u010danju skrajno problemati\u010dna in brez podlage, ki bi zagotavljala realizacijo.<\/em><\/p>\n<p><em>Nenazadnje opozarjamo na dejstvo, da je vlada v NOO kljub izrecnemu nasprotovanju sindikatov vklju\u010dila napoved spremembe sistema pla\u010d v javnem sektorju, ki je bila sindikatom \u017ee predstavljena in so jo tak\u0161no, kot je predlagana, tudi zavrnili.<\/em><\/p>\n<p><em>Usmeritev Evropske komisije, ki se nana\u0161a na aktivno udele\u017ebo socialnih partnerjev pri oblikovanju reform, je tako v Sloveniji zgolj mrtva \u010drka na papirju in je eklatantno kr\u0161ena. Informiranje socialnih partnerjev, \u010demur smo zadnje \u010dase v najbolj\u0161em primeru pri\u010da, namre\u010d ne pomeni njihove aktivne udele\u017ebe v praksi, kot to \u017eeli zmotno prikazati vlada. Sindikati zato tega dokumenta ne moremo sprejeti kot skupnega dokumenta, ki bi bil odraz \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega konsenza, kar bi bilo glede na naravo v njem vsebovanih napovedanih reform in ukrepov sicer nujno. Z nekaterimi vsebovanimi ukrepi namre\u010d po na\u0161em mnenju ne bo mogo\u010de dose\u010di ciljev, prioritet, dolo\u010denih v NOO. Zlasti na podro\u010dju zdravja, pokojninskega in invalidskega sistema, zaposlovanja mladih, zagotavljanja odpornosti trga dela in socialnega okrevanja.<\/em><\/p>\n<p><em>Isto\u010dasno je Vlada \u017ee vlo\u017eila v zakonodajno proceduro zakone, ki ob\u010dutno zmanj\u0161ujejo tako prihodke pokojninske in zdravstvene blagajne kot prihodke prora\u010duna. Gre za razbremenitve pla\u010dila prispevkov tistih z najvi\u0161jimi dohodki ter zni\u017eevanje davkov za najbogatej\u0161e. V postopku sprejema v Dr\u017eavnem zboru je tudi \u017ee omenjeni Zakon o nacionalnem demografskem skladu, s katerim \u017eeli politika upravljati in razpolagati s celotnim premo\u017eenjem dr\u017eave, hkrati pa ne re\u0161uje vpra\u0161anja vzdr\u017enosti pokojninske blagajne in dostojne vi\u0161ine pokojnin. Dodatno je vlada, ponovno brez kakr\u0161nega koli socialnega dialoga, v zakonodajni postopek vlo\u017eila paket sprememb dav\u010dne zakonodaje, s katero razbremenjuje dav\u010dnih bremen predvsem najbogatej\u0161e, ob izjemno visokem izpadu dav\u010dnih prihodkov, ki bo mo\u010dno poslab\u0161al javno finan\u010dno situacijo v Sloveniji.<\/em><\/p>\n<p><em>Posledice tovrstnih sprememb bodo daljnose\u017ene in ogro\u017eajo kakovost in izvajanje javnih storitev, ki so pomemben dejavnik za kakovost \u017eivljenja ljudi v Sloveniji in ki so se v \u010dasu covid-19 krize pokazale kot temeljni servis ljudem.<\/em><\/p>\n<p><em>Ob tem izra\u017eamo hvale\u017enost Evropski komisiji za va\u0161o podporo in prizadevanja ter vas ponovno pozivamo k jasnemu pozivu Vladi RS, da nemudoma preneha s sprejemanjem enostranskih re\u0161itev in da se socialnemu dialogu v Sloveniji povrne vloga, ki jo mora imeti tako v skladu s pogodbami EU, dokumenti ILO, slovensko zakonodajo in zavezami. Sindikalne centrale, podpisnice, bomo, o kriti\u010dnem stanju socialnega dialoga v na\u0161i dr\u017eavi in izni\u010denjem vloge ESS s strani Vlade RS, poleg Evropske komisije seznanile tudi European Economic and Social Committee (EESC) in European Trade Union Confederation (ETUC).<\/em><\/p>\n<p><em>S spo\u0161tovanjem,<\/em><\/p>\n<p><em>Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, <\/em><\/p>\n<p><em>Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, <\/em><\/p>\n<p><em>Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, <\/em><\/p>\n<p><em>Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, <\/em><\/p>\n<p><em>KNSS-Neodvisnost.<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Potem ko so se sindikati zaradi pomanjkanja socialnega dialoga umaknili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so o razmerah v Sloveniji obvestili Mednarodno organizacijo dela (ILO). Vlada v najbolj\u0161em primeru socialne partnerje o svojih odlo\u010ditvah le obve\u0161\u010da, so zapisali in evropske institucije pozvali k posredovanju. Pismo, ki so ga reprezentativne sindikalne centrale posredovale evropski komisiji in ostalim evropskim institucijam ter predstavnikom Mednarodne organizacije dela (ILO), objavljamo v celoti: Spo\u0161tovani, V imenu reprezentativnih sindikalnih central v Sloveniji vas \u017eelimo seznaniti z izjemno zaskrbljujo\u010dim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odlo\u010ditvah, ki jih Vlada RS in Dr\u017eavni zbor v vedno ve\u010dji meri sprejemata brez javne razprave, mimo socialnega dialoga in s sistemati\u010dnim kr\u0161enjem Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta. In to kljub temu, da gre za odlo\u010ditve, ki pomembno vplivajo na socialno \u2013 ekonomski polo\u017eaj delavcev in delodajalcev, da gre za odlo\u010ditve pri oblikovanju katerih so do sedaj, skladno s tradicijo in zavezami vlade, socialni partnerji bili vedno aktivno vklju\u010deni ter da gre za odlo\u010ditve, ki bi jih bilo po Pravilih Ekonomsko socialnega sveta potrebno obravnavati v okviru socialnega dialoga, ob aktivni udele\u017ebi socialnih partnerjev. Reprezentativne sindikalne centrale smo zgro\u017eene nad ignoranco, ki jo ka\u017ee Vlada RS do socialnih partnerjev in do ljudi, kar je v nasprotju z na\u010deli socialnega dialoga in tudi v nasprotju s pozivi Evropske komisije po polnem upo\u0161tevanju temeljnih principov in vrednot kot so dolo\u010deni v pogodbah EU. Kljub jasnemu stali\u0161\u010du Komisije, ki ste ga izrazili tudi v odzivu na na\u0161e pismo dne, 18. januarja 2021, s katerim ste izrazili prepri\u010danje Komisije, da morajo imeti socialni partnerji klju\u010dno vlogo pri pripravi in implementaciji Na\u010drta za odpornost in okrevanje, tega Vlada RS ni upo\u0161tevala. Prav tako vlada v celoti ignorira socialni dialog, in s tem onemogo\u010da sprejemanje zakonodaje v skladu z na\u010deli in vrednotami, na katerih temelji tudi Evropska unija. Glede na navedeno reprezentativne sindikalne centrale ugotavljamo, da ravnanje vlade onemogo\u010da u\u010dinkovito sodelovanje v socialnem dialogu in ne zagotavlja enakopravnega polo\u017eaja partnerjev v dialogu. Pri promocijskih aktivnostih vlade, ki \u017eeli ustvarjati vtis, da spo\u0161tuje socialni dialog, zato ne moremo ve\u010d sodelovati. Skladno z navedenim do nadaljnjega reprezentativne sindikalne centrale ne bomo sodelovale pri delu Ekonomsko socialnega sveta in njegovih teles, prav tako ne bomo sodelovali pri nobeni aktivnosti vlade v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, vse dokler se ne vzpostavijo pogoji za uspe\u0161en, u\u010dinkovit socialni dialog, ki bo temeljil na spo\u0161tovanju socialnih partnerjev, na\u010delih enakega obravnavanja in priznavanju aktivne vloge socialnih partnerjev &#8211; sindikatov pri oblikovanju, implementaciji in evalvaciji predvidenih reform. Reprezentativne sindikalne centrale prav tako vztrajamo pri doslednem spo\u0161tovanju Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta in pravo\u010dasnem vklju\u010devanje socialnih partnerjev v pripravo in usklajevanje zakonodaje in reformnih programov. Stanje, kot ga opisujemo, traja \u017ee eno leto in se ne izbolj\u0161uje. Za\u010delo se je s pripravo in sprejemanjem interventne zakonodaje, povezane s covid-19, mimo socialnega dialoga, brez aktivne udele\u017ebe socialnih partnerjev in brez dose\u017eenega soglasja. Tudi na podro\u010djih, kjer je bil to do sedaj uveljavljen standard. Vlada RS nadaljuje s pripravo \u00bbmix\u00ab zakonov, s katerimi posegajo v sistemske ureditve tako delovnopravne kot pokojninske in dav\u010dne zakonodaje. Socialnim partnerjem zgolj nekatere pripravljene re\u0161itve samo predstavi ali pa za predloge zakonov zvemo iz medijev. Zelo podobno je potekala tudi priprava Na\u010drta za odpornost in okrevanje (NOO) kot temelja za pridobitev mo\u017enosti dodatnih nepovratnih in povratnih sredstev iz EU. Vlada je NOO vse do za\u010detka 2021 pripravljala v tajnosti in \u0161ele konec februarja 2021 je bil osnutek NOO iz decembra 2020 javno objavljen. Socialnim partnerjem so nekatera ministrstva dele dokumenta iz njihovega delokroga predstavila, dvakrat je predstavitev dokumenta potekala tudi na seji Ekonomsko socialnega sveta. A socialni partnerji, \u0161e zlasti pa sindikati, nismo imeli nikakr\u0161ne mo\u017enosti aktivno sodelovati pri pripravi NOO oziroma vplivati na njegovo vsebino, prav tako socialni partnerji nismo dobili nobenega odziva na na\u0161e predloge in stali\u0161\u010da, ki smo jih podali na tak\u0161nih \u00bbpredstavitvenih sestankih\u00ab, prav tako ne povratne informacije glede tega, kateri na\u0161i predlogi so bili upo\u0161tevani in v kak\u0161nem obsegu oziroma zakaj niso bili upo\u0161tevani. Kljub na\u0161im ve\u010dkratnim pozivom po usklajevanju dokumenta, do tega dejansko nikoli ni pri\u0161lo. \u0160e ve\u010d, Ministrstvo za zdravje, ki je klju\u010dni resor v \u010dasu covid-19 krize, ni sklicalo niti predstavitvenega sestanka s socialnimi partnerji. Tudi na drugih vsebinskih podro\u010djih se je vlada v NOO zavezala k reformam, ki bodo bistveno vplivale na dru\u017ebene podsisteme v Sloveniji. Obljubljene reforme ne upo\u0161tevajo \u017ee sprejetih dogovorov in programskih dokumentov v RS, tudi tistih ne, ki so bili tripartitno podpisani s strani socialnih partnerjev in vlade. Tako npr. gredo zakonske re\u0161itve, ki jih vlaga vlada v parlament brez dialoga in brez soglasja s socialnimi partnerji, v popolnem nasprotju z ve\u010dletnimi prizadevanji Slovenije na podro\u010dju vklju\u010dujo\u010dega trga dela, spodbujanja dalj\u0161e delovne aktivnosti starej\u0161ih in krepitvijo dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti pokojninskega sistema in so v nasprotju z usklajenimi izhodi\u0161\u010di za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o katerih smo socialni partnerji in vlada dosegli soglasje leta 2017. S predlogi uvedbe \u00bbsocialne kapice\u00ab in mo\u017enosti odpu\u0161\u010danja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, brez navedbe utemeljenega razloga so vlada in delodajalci dejansko odstopili od omenjenih izhodi\u0161\u010d, kar pomeni, da Slovenija trenutno nima \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega konsenza o tem, v katero smer naj gredo prihodnje spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spri\u010do omenjenih enostransko sprejetih re\u0161itev, ki nesporno poslab\u0161ujejo dolgoro\u010dno vzdr\u017enost pokojninskega sistema in ob napovedanih dav\u010dnih spremembah, ki bodo, \u010de bodo sprejete, \u0161e dodano poslab\u0161ale javnofinan\u010dno stanje, pa sindikati absolutno nasprotujemo kakr\u0161nemu koli zaostrovanju pogojev za upokojevanje ali poseganje v pravice upokojencev. Spri\u010do tega ni mogo\u010de vnaprej pristajati na napovedno reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj soglasja o temeljnih usmeritvah glede tega ni. Vsebina \u0161tevilnih reform, h katerim se zavezuje vlada v NOO, ni jasna. To velja tako za reformo pokojninskega sistema, vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, kot tudi za zdravstveno reformo. Ni namre\u010d jasen na\u010din sistemskega financiranja sistema dolgotrajne oskrbe ter s tem povezan nabor, obseg in standard storitev ter njihova dostopnost. Na\u010drtovano naj bi bilo financiranje tega sistema iz sredstev demografskega sklada, katerega ustanovitev se predlaga z zakonom, ki je trenutno v zakonodajnem postopku. Sindikati predlogu zakona nasprotujemo, saj ne [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1781","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1781","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1781"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1781\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1786,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1781\/revisions\/1786"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1781"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1781"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1781"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}