{"id":2265,"date":"2022-01-28T14:46:23","date_gmt":"2022-01-28T13:46:23","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=2265"},"modified":"2023-07-13T09:47:31","modified_gmt":"2023-07-13T07:47:31","slug":"projekt-empowerment-of-the-union-for-a-new-collective-agreement","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/projekt-empowerment-of-the-union-for-a-new-collective-agreement\/","title":{"rendered":"ZA nacionalno kolektivno pogodbo"},"content":{"rendered":"<div data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"2265\" class=\"elementor elementor-2265\" data-elementor-post-type=\"post\">\n\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-45e0eb73 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"45e0eb73\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;_ha_eqh_enable&quot;:false}\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-347a5c7\" data-id=\"347a5c7\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-60e3c70f elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"60e3c70f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"lRA1nUIGsa\"><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/za-novo-nacionalno-kolektivno-pogodbo\/\">ZA NOVO NACIONALNO KOLEKTIVNO POGODBO!<\/a><\/blockquote><iframe class=\"wp-embedded-content\" sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" style=\"position: absolute; clip: rect(1px, 1px, 1px, 1px);\" title=\"&#8220;ZA NOVO NACIONALNO KOLEKTIVNO POGODBO!&#8221; &#8212; Sindikat novinarjev Slovenije\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/za-novo-nacionalno-kolektivno-pogodbo\/embed\/#?secret=lRA1nUIGsa\" data-secret=\"lRA1nUIGsa\" width=\"600\" height=\"338\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-ac19f05 e-flex e-con-boxed e-con e-parent\" data-id=\"ac19f05\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;_ha_eqh_enable&quot;:false}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3f3aed2 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"3f3aed2\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Ve\u010d informacij<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f3f3b90 e-flex e-con-boxed e-con e-parent\" data-id=\"f3f3b90\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;_ha_eqh_enable&quot;:false}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-43206c6 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"43206c6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7031\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7031\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">\u00bbPomembno je pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni\u00ab<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7031\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7031\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/pomembno-je-pokazati-ljudem-da-so-del-sindikalnih-aktivnosti-hocejo-vedeti-in-hocejo-biti-vkljuceni\/\">\u00bbPomembno je pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni\u00ab<\/a><div class=\"content\"><p>Poro\u010dilo s 1. sindikalne delavnice: <strong>Izku\u0161nje novinarskih kolegov iz tujine<\/strong><\/p>\n<p>Delavnico Izku\u0161nje novinarskih kolegov iz tujine smo organizirali 30. marca 2022 v okviru projekta <strong>Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/strong>. Je prva izmed 4 delavnic v okviru projekta, ki smo ga pridobili na razpisu Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj. Na delavnico smo povabili tri sindikalne predstavnike iz tujine, ki so predstavili svoje izku\u0161nje sindikalnega organiziranja, socialnega dialoga ter kolektivnega urejanja pravic novinarjev, novinark in medijskih delavcev, delavk, in sicer <strong>Sallo Nazarenko<\/strong> iz <strong>Sindikata novinarjev Finske<\/strong> (<em>Suomen Journalistiliitto, Finlands Journalist F\u00f6rbund<\/em>), <strong>Majo Sever<\/strong>, predsednico <strong>Sindikata novinarjev Hrva\u0161ke <\/strong>in <strong>Davida Ayrtona<\/strong> iz <strong>britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev<\/strong>.<\/p>\n<p><u>Sindikat novinarjev Finske<\/u><\/p>\n<p><strong>Salla Nazarenko<\/strong>, dolgoletna poro\u010devalka iz tujine, ki dela kot svobodnjakinja in je sindikalna specialistka za mednarodne zadeve, nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Finske. Ustanovljen je bil l. 1921, ima <strong>13.800 \u010dlanov in \u010dlanic<\/strong> delujo\u010dih v medijskem sektorju. V sindikatu nudijo informacije, pravne nasvete, podporo, izobra\u017eevanja \u2026 Za kolektivna pogajanja skrbijo od l. 1946. Letos se denimo borijo za 7 kolektivnih pogodb. Predstavljajo velik del medijske krajine, a zaznavajo majhen upad. Pri svojih \u010dlanih nenehno preverjajo, \u010de so zadovoljni z delom sindikata, soo\u010dajo pa se tudi z izzivom, kako v sindikat vklju\u010diti \u010dim ve\u010d mladih. <strong>Skandinavske dr\u017eave imajo za sindikalna gibanja ugodno podlago, saj imajo zakonodajno in kulturno okolje, ki podpira kolektivna dogovarjanja<\/strong>.<\/p>\n<p>Glavna naloga njihovega sindikata je izbolj\u0161anje finan\u010dnega in poklicnega polo\u017eaja ter delovnih pogojev svojih \u010dlanov, ne glede na to, v kak\u0161nih oblikah zaposlitve delajo ljudje.<\/p>\n<p>Zagovorni\u0161ka funkcija sindikata se osredoto\u010da na <strong>kolektivna pogajanja in zagovarjanje pravic \u010dlanov na delovnem mestu in na individualnem nivoju<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>Najbolj pomembna naloga sindikata je pridobivanje (in vzdr\u017eevanja) \u010dlanstva<\/strong>.<\/p>\n<p>V praksi pa je pomembno: <strong>Poznavanje svoje dru\u017ebe, posla medijskega sektorja in svoje ciljne skupine. <\/strong>Kaj je glavni problem tvoje ciljne skupine na prakti\u010dnem nivoju in kako lahko pomaga\u0161? Neprestano spra\u0161uj, kaj ljudje rabijo, in govori o tem v javnosti. \u010ce ho\u010de sindikat uspe\u0161no opravljati svoje naloge, morajo \u010dlani in \u010dlanice poznati svoje pravice in imeti u\u010dinkovit organizacijski okvir. Za to pa je potrebna tudi zakonodaja, ki podpira kolektivno pogajanje in delavske pravice.<\/p>\n<p>Salla Nazarenko je predstavila proces kolektivnega pogajanja njihovega sindikata. <strong>Faza priprave<\/strong> zajema: dolo\u010ditev dela in \u010dasovnico, dolo\u010ditev nasprotne pogajalske strani, poznavanje aktualnega finan\u010dnega okvira medijskega sektorja, aktualne zakonodaje, dolo\u010ditev jasnih ciljev pogajanj \u2013 kaj \u010dlani ho\u010dejo\/potrebujejo. Sledijo <strong>pogajanja<\/strong>, ko imamo dogovore sklenjene, se pripravi <strong>dokumentacija in zaveze<\/strong>, <strong>informira ciljna skupina<\/strong> in nadaljuje <strong>spremljanje.<\/strong> Pomembno je, da se delodajalcu predstavijo prednosti kolektivne pogodbe. Pogajanja so zahtevno delo, zahtevajo ve\u0161\u010dine in \u010das, podjetja pa se morajo osredoto\u010dati na svoj posel. <strong>Kolektivna pogodba dolo\u010da minimalne standarde<\/strong>. Na to podlago lahko podjetje doda, kar \u017eeli. Dogovor doprinese k psiholo\u0161ki varnosti, ki je po raziskavah glavni dejavnik uspeha visoko zmogljivih kolektivov.<\/p>\n<p>V\u010dasih je potrebna gro\u017enja in mora\u0161 biti pripravljen tudi na stavko. \u010ce za\u010dne\u0161 stavko, pa mora\u0161 vedeti, kako se vrniti nazaj k delu.<\/p>\n<p><u>Sindikat novinarjev Hrva\u0161ke<\/u><\/p>\n<p><strong>Maja Sever<\/strong> nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Hrva\u0161ke, ki je bil ustanovljen v za\u010detku 90ih let prej\u0161njega stoletja. Takrat je bila ve\u010dina aktivnosti osredoto\u010dena na varovaje obstoje\u010dih pravic delavcev. Zdelo se je, da je\u00a0 bila v 90ih za\u0161\u010dita bolj\u0161a, kot je zdaj. Leta 2008 je nastopila prva kriza. Pred krizo so po medijih imeli 11 kolektivnih pogodb, med krizo so se soo\u010dili z velikim pritiskom nanje, danes pa imajo samo 2 mo\u010dni kolektivni pogodbi v javnem sektorju. Sindikat ima okrog <strong>2000 \u010dlanov in \u010dlanic<\/strong>, mo\u010dni so v boju za delavske pogodbe, a niso tako mo\u010dni pri kolektivnih pogajanjih. Situacija je te\u017eka posebej pri zasebnih medijih.<\/p>\n<p>Ves \u010das, kot pove Maja Sever, razmi\u0161ljajo kako biti bolj aktivni. Glavni namen je <strong>za\u0161\u010dita novinarjev, kolektivna pogajanja<\/strong>, a posku\u0161ajo delovati tudi na drugih ravneh. Organizirajo delavnice, odprte debate, recimo o nadlegovanju, razvijanju novih ve\u0161\u010din, izobra\u017eevanju, o pridobivanju EU projektov. <strong>Posku\u0161ajo odpreti sindikat za nove stvari, vklju\u010devati ljudi v nove aktivnosti<\/strong>. Pomembno je biti proaktiven, odprt do \u010dlanov, novinarjev, drugih delavcev, zaposlovalcev. O svojih aktivnostih ves \u010das sproti informirajo. <strong>Danes je zelo pomembno pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni<\/strong>. Odprtost, po\u0161tenost, transparentnost so njihova vodila. Predsednica nikoli ne skriva ni\u010desar, zaupajo ji, da nikoli ne bo imela skritih dogovorov z upravo. Kot je povedala Maja Sever, so bili za\u010detki njenega sindikalnega delovanja skromni in preprosti: FB skupina \u010dlanov, ki jih je zdaj \u00a0800, letaki po dvigalu, na hodniku. Potem so ljudje pri\u0161li na sestanek in so se pogovarjali o kolektivni pogodbi. <strong>Za\u010dne\u0161 z malim, potem se nadgrajuje, ljudje opazijo aktivnost<\/strong>. \u00bbOpazujem, zahtevam in ljudje ho\u010dejo biti udele\u017eeni.\u00ab Veliko se ukvarjajo s tem, kako pritegniti mlade kolege.<\/p>\n<p>Sre\u010dujejo se s <strong>problemom svobodnjakov<\/strong>. Hrva\u0161ka je majhen trg, svobodnjaki ne morejo zaslu\u017eiti za pre\u017eivetje. Tak model deluje na velikih medijskih trgih. Kljub temu pa je vse ve\u010d svobodnjakov, ker je to ceneje za medijske hi\u0161e. Imajo problem z medijsko regulacijo, saj njihov zakon o delovnih razmerjih ne vklju\u010duje svobodnjakov. Trenutno se pogovarjajo z ljudmi iz avdiovizualnega sektorja, da bi se zdru\u017eili v boju za pravice svobodnjakov. Pripravlja se nov medijski zakon, tudi tu bi radi vklju\u010dili regulacijo glede svobodnjakov.<\/p>\n<p><u>Nacionalni sindikat novinarjev (Velika Britanija in Irska)<\/u><\/p>\n<p><strong>David Ayrton<\/strong>, organizator senior britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev, se je v svoji predstavitvi osredoto\u010dil na britansko izku\u0161njo uveljavljanja sindikalne organiziranosti znotraj dolo\u010denega podjetja\/delovnega okolja.<\/p>\n<p>Kako dose\u010di, da delodajalec prepozna pomembnost sindikalnega gibanja in kolektivnega pogajanja z namenom zagotavljanja vsaj minimalnih standardov \u2013 pla\u010de, delavnika, dopusta?<\/p>\n<p>\u00bbNi ene same poti za doseganje tega,\u00ab je opozoril Ayrton. Vsak primer je specifi\u010den in zahteva prilagoditev strategije in taktike. Izpostavil je <strong>3 faze razvijanja kolektivne kulture<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>Raziskovalna faza<\/strong> pred nas postavi vpra\u0161anje: Zakaj bi novinarji, uredniki v dolo\u010denem okolju \u017eeleli sindikalno organiziranost? Kak\u0161na je njihova motivacija? To je za nas sindikaliste pomembno, saj <strong>ne smemo vsiljevati svojih preferenc, treba je identificirati potrebe ljudi<\/strong>, to jih potem motivira za zdru\u017eevanje. Da\u0161 podporo, strukturo, smernice, potem ljudje razvijejo svoj na\u010din povezovanja.<\/p>\n<p>Naslednje vpra\u0161anje: V kolik\u0161ni meri je zaposlovalec odporen na sindikalno organiziranost? Glede zaposloval\u010devega odziva na na\u0161e organiziranje so navadno najbolj\u0161i vir informacij zaposleni sami. \u010ce se pri\u010dakuje sovra\u017enost zaposlovalca, potem je treba razmisliti o \u00bbprostoru\u00ab, znotraj katerega se lahko organiziramo. <strong>Sovra\u017ena nastrojenost ni nujno vedno slaba stvar, saj lahko utrjuje vrednote na\u0161ega sindikalnega zdru\u017eevanja.<\/strong> V primeru, da zaposlovalec ni sovra\u017een, pa se nam odprejo mo\u017enosti za izvajanje na\u0161ih sindikalnih aktivnosti, denimo uporabe prostorov in komunikacijskega sistema delodajalca. Pomanjkanje sovra\u017enosti ni nujno vedno dobra stvar, saj lahko o\u0161ibi pomembnost sindikalnega zdru\u017eevanja v o\u010deh zaposlenih.<\/p>\n<p>V raziskovalni fazi je pomembno tudi spoznati, <strong>kak\u0161en je zakonski\/politi\u010dni okvir znotraj katerega delujemo. <\/strong>Zakonski okviri za priznavanje pomembnosti sindikalnega gibanja se razlikujejo po dr\u017eavah. Pomembno je, do kak\u0161ne mere nas bo politika podpirala, nasprotovala, ali bo nevtralna, kako se bodo odzivale lokalne oblasti.<\/p>\n<p>Sledi faza <strong>strategije in taktike<\/strong>, ki se ji posvetimo, ko je vzpostavljena podlaga za skupno delovanje. David Ayrton je opozoril pred pogosto napako: ne odlagajte na stran vpra\u0161anj in tematik, ki so osnova na\u0161ega povezovanja do takrat, ko je sindikalno delovanje \u017ee prepoznano. Ravno to je tisto, kar nas opolnomo\u010di.\u00a0 Proces opolnomo\u010denja za\u010dnemo na podlagi razli\u010dnih metod, odvisnih od specifi\u010dnih okoli\u0161\u010din. Lahko gre za <strong>prito\u017ebeni pristop<\/strong>. Izpostavimo dolo\u010den problem in vzpodbudimo kolektivno prito\u017ebo. Tak pristop ima podlago v britanski zakonodaji. \u010ce pristop nima podlage v zakonodaji, to ni mo\u017ena strategija. \u010ce imamo problem sovra\u017enega delodajalca, bodo zaposleni oklevali pred izpostavljanjem svojega imena na peticijah, prito\u017ebah. Potem moramo najti druge poti za pritisk in oblikovanje skupne identifikacije. Mo\u017een je tudi <strong>zdravstveno-varstveni pristop<\/strong>, ki se naslanja na pravila zdravja in varstva pri delu za ustvarjanje prostora za sindikalno delovanje.<\/p>\n<p>V <strong>zaklju\u010dni fazi, <\/strong>ko je pomembnost sindikalnega delovanja prepoznana, imamo dogovor. A to je le sredstvo do cilja. Strategija mora biti nadaljnje organiziranje, kar vklju\u010duje tudi upravljanje s prevelikimi pri\u010dakovanji. Razviti je treba nove aktivnosti in utrjevati sindikalno povezanost.<\/p>\n<p>Zanimalo nas je, kaj sindikalni kolegi iz tujine menijo o specifiki slovenskega trga. <strong>Je bolje imeti eno ali ve\u010d kolektivnih pogodb <\/strong>glede na to, kako majhen medijski trg imamo? Kot je ocenila Maja Sever, je kolektivna pogodba po posameznih hi\u0161ah bolj\u0161a kot nacionalna, saj re\u0161uje\u0161 specifi\u010dne te\u017eave. Vendar je za majhne trge najbolj\u0161a <strong>kombinacija obojega<\/strong> \u2013 nacionalna pogodba, kjer so dogovorjene osnove in pogodbe po posameznih hi\u0161ah. David Ayrton pa je opozoril predvsem na <strong>pomembnost vklju\u010devanja svobodnjakov v vsa kolektivna pogajanja<\/strong>, za njih je nevarno, \u010de so izklju\u010deni.<\/p>\n<p>Povzela: L. J. \u0160.<\/p>\n<p>*****<\/p>\n<p><em>Delavnice nastajajo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe, ki ga sofinancirata Evropsko zdru\u017eenje novinarjev (EFJ) in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ob pomo\u010di Evropske komisije.<\/em><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7032\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7032\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Za bolj\u0161e delovne pogoje in s tem za bolj\u0161e novinarstvo!<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7032\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7032\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/za-boljse-delovne-pogoje-in-s-tem-za-boljse-novinarstvo\/\">Za bolj\u0161e delovne pogoje in s tem za bolj\u0161e novinarstvo!<\/a><div class=\"content\"><p>Poro\u010dilo z 2. sindikalne delavnice, ki smo jo v Sindikatu novinarjev Slovenije organizirali skupaj s Centrom za dru\u017ebeno raziskovanje.<\/p>\n<div id=\"attachment_2609\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-2609\" class=\"wp-image-2609 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20220623_141833-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" \/><p id=\"caption-attachment-2609\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Alenka Poto\u010dnik<\/p><\/div>\n<p>\u0160ir\u0161i dru\u017ebeni trendi vodijo v vse slab\u0161e pogoje za kakovostno delo novinarjev, zato je nujna krepitev povezanosti z drugimi organizacijami, ki delujejo na podro\u010dju sindikalizma. Povezali smo se s <a href=\"https:\/\/www.cedra.si\/\">Centrom za dru\u017ebeno raziskovanje (Cedra)<\/a>, ki je med drugim \u010dlan sindikalne zveze UNI Global. Trije predstavniki Cedre, Andra\u017e Mali, Taj Zavodnik in Gregor Ka\u0161man, so bili gostje na\u0161e 2. sindikalne delavnice 23. junija 2022 z osrednjim vpra\u0161anjem,\u00a0kako se organizirati za bolj\u0161e delovne pogoje in bolj\u0161e novinarstvo.<\/p>\n<p>V Cedri deluje okrog 40 aktivistov razli\u010dnih generacij, ki gradijo gibanje, sodelujejo z razli\u010dnimi delovnimi kolektivi in krepijo delavsko mo\u010d za dru\u017ebene spremembe. Sodelujejo s tremi pano\u017enimi sindikati: Sindikatom delavcev trgovine, sindikatom SVIZ in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Rosa Luxemburg Stiftung in UNI global pa sta njihova podpornika, financerja. V zadnjih letih so pomagali ustanoviti \u0161tiri sindikate.<\/p>\n<p>\u00bbS Sindikatom Lidl, s katerim res temeljito, vsakodnevno delamo, kjer lahko svoje pristope, tudi nove tipe organiziranja preizku\u0161amo,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali. Sodelujejo tudi s Sindikatom Tu\u0161, Sindikatom osebne asistence in Sindikatom Hemodialize.<\/p>\n<p>Iz opisovanja Cedrinih pristopov dela je bilo \u017ee na za\u010detku razvidno, da temeljijo na mo\u010dni teoretski podlagi in je njihova podpora delavcem v razli\u010dnih panogah zelo strukturirana.<\/p>\n<p><strong>Mo\u010d v boju proti kapitalu<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbKak\u0161ne so na\u0161e mo\u010di v boju proti kapitalu?\u00ab so osnovno vpra\u0161anje sindikalnega boja naslovili predstavniki Cedre.<\/p>\n<p>Glede na to, da je delavstvo znotraj kapitalizma v razli\u010dnih polo\u017eajih, na razli\u010dnih delovnih mestih, z razli\u010dnimi znanji, mora biti strategija sindikalnega organiziranja temu primerno prilagojena. Kaj lahko \u010dlovek uporabi, mo\u010d, ki jo ima sam, kje pa potrebuje solidarnostno podporo? Osnovna mo\u010d je strukturna, odvisna od pogajalskega na\u010dina na delovnem mestu in na trgu delovne sile. Nekateri sektorji s stavko bolj ohromijo dru\u017ebeno delovanje in lahko povzro\u010dijo ve\u010dji pritisk. \u010ce te mo\u010di s stavko ni, je treba uporabljati\u00a0druge metode boja. \u00a0Delavec je vedno podrejen kapitalu, zato je pomembno, da se povezuje v organizacije.<\/p>\n<p>\u00bbA zdru\u017eevalna mo\u010d ni dovolj,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali, \u00bbklju\u010dna je predvsem <strong>organizacijska mo\u010d<\/strong>. Zmo\u017enost sindikata, zdru\u017eenih delavcev za akcijo.\u00ab<\/p>\n<p>Kot enega izmed klju\u010dnih problemov je izpostavil, da sindikati premalo povezujejo delavce in delavke, ponekod se \u010dlani sploh ne poznajo in posledi\u010dno te\u017eko podpirajo drug drugega. Cedra se osredoto\u010da predvsem na povezovanje in na to, kako krepiti organizacijsko mo\u010d, pri \u010demer uporablja \u017ee stoletja stare in preizku\u0161ene sindikalne metode.<\/p>\n<p>Nadalje je tu <strong>institucionalna mo\u010d<\/strong>, to je predvsem zakonodaja, ustava, kolektivne pogodbe, kar so \u017ee izborjene pravice, ki jih lahko uporabimo v boju. Gre pa za podrejeno mo\u010d, saj kapital in dr\u017eava ves \u010das pritiskata nanjo, jo \u0161ibita, zato se je nujno boriti za ohranjanje teh standardov.<\/p>\n<p>Pomembna, \u0161e posebej za novinarje, je tudi <strong>\u0161ir\u0161a dru\u017ebena mo\u010d<\/strong>, izhaja iz solidarnosti in koalicij, ki jih gradimo. Tu je Andra\u017e Mali podelil izku\u0161njo sodelovanja s Sindikatom Lidl.<\/p>\n<p>\u00bbSindikat Lidl bi zelo te\u017eko pre\u017eivel, ko se je ustanovil. Napad s strani vodstva je bil intenziven, odpustili so predsednico, vsakega \u010dlana so vabili v pisarno in ga maltretirali. Skratka pritisk je bil zelo velik. Tako se je morala anga\u017eirati \u0161ir\u0161a koalicija gibanj sindikatov, ki so jih podprli, po\u0161iljali pisma podpore in sodelovali pri tem, da je ta sindikat pre\u017eivel.\u00ab Naslednja je <strong>diskurzivna mo\u010d<\/strong>, ki se ka\u017ee kot podpora v javnosti skozi kampanje in obve\u0161\u010danje, informiranje.<\/p>\n<div id=\"attachment_2610\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignright\"><img decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-2610\" class=\"wp-image-2610 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20220623_141855-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" \/><p id=\"caption-attachment-2610\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Alenka Poto\u010dnik<\/p><\/div>\n<p><strong>Kako se \u010dim bolje organizirati za podporo delavstvu<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbTakoj na za\u010detku,\u00ab je besedo prevzel predstavnik Cedre Taj Zavodnik, \u00bbje treba preveriti, kak\u0161na je skupina delavcev, s \u010dim se soo\u010da, v kak\u0161nem polo\u017eaju je, kaj naj krepimo.\u00ab<\/p>\n<p>Predstavil je razli\u010dna sindikalna orodja.<\/p>\n<p>Prepoznavanje organskih vodij, ki imajo vpliv in spo\u0161tovanje ostalih. Najdemo jih s pomo\u010djo intervjujev, pogovorov. Povabimo jih v sindikat, oni potem za sabo potegnejo \u0161e ostale.<\/p>\n<p>Zelo pomembna osnovna metoda je mapiranje.<\/p>\n<p>Mapiramo lahko zelo razli\u010dna podro\u010dja:\u00a0 probleme, sodelavce, ideje \u2026 Nadalje lahko za preizku\u0161anje svoje akcijske mo\u010di, delovanja, uporabljamo strukturne teste. Ena izmed osnovnih metod sindikalnega delovanja je tudi individualno delo, pogovori ena na ena.<\/p>\n<p>\u00bbPri krepitvi mo\u010di sindikatov je bila metoda individualnega svetovanja zelo pomembna,\u00bb je poudaril Zavodnik. Tudi pravna pomo\u010d je pomembna, a mora biti podrejena organiziranju, da ne postane sindikalno delovanje samo servisiranje.<\/p>\n<p>Prvi svojem delu predstavniki Cedre opa\u017eajo, da postajajo socialni dialog in kolektivna pogajanja vse bolj rutinska in vse manj vklju\u010dujo\u010da. Lahko se pogaja samo predsednik v neki o\u017eji ekipi, a je dobro, da se vklju\u010duje \u010dim ve\u010d zaposlenih z vseh oddelkov. Potem so vsi pripravljani stati za tem in se boriti.<\/p>\n<p>V nadaljevanju so predstavniki Cedre kot pomembne metode izpostavili \u0161e gradnjo koalicij in povezovanje z drugimi sindikati, vpliv na strankarsko politiko, mobilizacijo (protesti, kampanje, medijske akcije), nazadnje pa je tu kot najmo\u010dnej\u0161e orodje stavka.<\/p>\n<p>Na splo\u0161no se razmere v Evropi, tudi v Sloveniji poslab\u0161ujejo, sindikalno organiziranje je vse te\u017eje, vse ve\u010d je novih podjetji, multinacionalk, v katerih ni sindikatov.<\/p>\n<p><strong>Koncentri\u010dni krogi sindikalnega delovanja<\/strong><\/p>\n<p>Gregor Ka\u0161man je predstavil shemo organiziranega sindikalnega kolektiva.<\/p>\n<p>Na sindikat ne gledajo kot na neko hierarhi\u010dno strukturo, kot je to v delovnih procesih, ampak\u00a0 kot na koncentri\u010dne kroge, pri \u010demer si je treba prizadevati, da \u010dim ve\u010d delavk in delavcev pride v notranja kroga, v jedro in med aktiviste. V naslednjih zunanjih krogih so \u010dlani, podporniki, ki so sindikatu naklonjeni, a se \u0161e niso dovolj vklju\u010dili, vklju\u010dujejo se le v posami\u010dne akcije, mobilizacije. V naslednjem zunanjem krogu so pasivni delavci, ki morda za sindikat niti ne vedo, jih ne zanima ali pa imajo kak\u0161ne druge razloge. Z organizacijskim pristopom jih je mogo\u010de spodbuditi, da se pridru\u017eijo najbolj aktivnim v notranjih krogih.\u00a0Potem so tu \u0161e neopredeljeni, ki sindikatu niso najbolj naklonjeni, niso pa nasprotniki. Cilj je, da se vse ljudi iz zunanjih krogov pripelje \u010dim bolj proti jedru in med aktiviste.<\/p>\n<p>\u00bbVsi ti krogi morajo biti \u010dim bolj prepustni,\u00ab je izpostavil Gregor Ka\u0161man. Zaradi narave sindikalnega dela je jasno, da bodo ljudje ob razli\u010dnih obdobjih, razli\u010dno vpeti, hkrati jim je treba omogo\u010diti, da se aktivirajo, ko to \u017eelijo.<\/p>\n<p>Predstavniki Cedre med svojim delovanjem opa\u017eajo \u0161e en problem. Delavci velikokrat vidijo sindikat kot nekoga od zunaj, ki bo nekaj uredil. \u00bbNe,\u00ab je bil jasen Ka\u0161man \u00bbSindikat smo mi vsi, zato je delavce treba prepri\u010dati, da se aktivirajo. Seveda prinese to veliko dela, ki se ga vodstvo sindikata morda ustra\u0161i, a v dolgoro\u010dnem smislu je to zagotovo pristop, ki pripelje do la\u017eje in \u0161ir\u0161e mobilizacije.\u00ab<\/p>\n<p>Pomembno se je zavedati, da na vklju\u010devanje delavk in delavcev vpliva veliko subjektivnih dejavnikov, kako \u017eivijo, kak\u0161ne pretekle izku\u0161nje imajo s sindikalnim organiziranjem, odnosi v kolektivu, kak\u0161ne pogodbe o zaposlitvi imajo. Klju\u010dno je razumeti vse te okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n<div id=\"attachment_2607\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-2607\" class=\"wp-image-2607 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20220623_141815-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" \/><p id=\"caption-attachment-2607\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Alenka Poto\u010dnik<\/p><\/div>\n<p><strong>Mapiranje \u2013 klju\u010dno orodje organizacijskega pristopa<\/strong><\/p>\n<p>Predstavniki Cedre so mapiranje izpostavili kot klju\u010dno orodje organizacijskega procesa. Ker je organizacijsko delo izjemno intenzivno, ga je treba \u010dim bolj strukturirati, da se tega ne lotevamo spontano.<\/p>\n<p>\u00bbMapiramo lahko razli\u010dne dejavnike,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali. \u00bbOd delavcev, vodstev institucij, omre\u017eij mo\u010di, delavnih mest, odnosov, \u2026\u00ab<\/p>\n<p>Namen pa je pridobiti konkretno analizo o tem, kje obstajajo potenciali, kdo sindikatu nasprotuje, kak\u0161ne so strukturne mo\u010di, kje so najve\u010dji organizacijski vzvodi za spremembe. Mapiranje odnosov na delovnih mestih razkrije dinamiko organiziranja. Lahko mapiramo tudi sorodne organizacije, kdo so na\u0161i zavezniki, pa tudi na\u0161e nasprotnike. Mapiranje sicer zahteva veliko dela, a ne zahteva nekih posebnih znanj.<\/p>\n<p>S pomo\u010djo mapiranja lahko, kot so pojasnili predstavniki Cedre, zaznamo pri ljudeh razli\u010dne pomisleke glede sindikalnega delovanja; nekdo se no\u010de izpostavljati, nekdo ne zaupa\u00a0sindikatu zaradi preteklih slabih izku\u0161enj, nekdo morda okleva zaradi \u010dlanarine. Ko pomisleke zberemo, se lahko nanje primerno odzovemo.<\/p>\n<p>Spoznali smo tudi strategije, ki jih uporabljajo pri Cedri, ko prvi\u010d vstopajo v dolo\u010dene kolektive. Pri\u010dnejo z raziskavo delovnih pogojev, preko tega dobijo kontakte, informacije, ugotovijo stanje, klju\u010dne probleme, ki jih lahko potem nagovorijo. Raziskava je vedno prva, za\u010dnejo s poglobljenimi individualnimi intervjuji.<\/p>\n<p>\u00bbKontakte dobimo preko na\u0161ih mre\u017e ali pa posku\u0161amo tudi sami kar iti v podjetje. Ko imamo osnovne informacije o problemih, odnosih, potem zberemo prvo skupino na sestanku, sestavimo odbor, tako zdaj postopamo tudi pri organiziranju kulturnih delavk in delavcev. Naslednji korak je anketa, ki zajame ve\u010d delavcev, tako dobimo ve\u010d podatkov, kontaktov in tako se \u0161irimo. Vmes je vedno treba re\u0161iti kak\u0161no manj\u0161o te\u017eavo, toda na tak na\u010din sindikat delavkam in delavcem vliva zaupanje v to, da so spremembe mogo\u010de,\u00ab je za\u010detne postopke pojasnil Mali.<\/p>\n<p>Predstavniki Cedre so izpostavili, da se trudijo narediti \u010dim ve\u010d po tihem, a vodstva slej ko prej izvedo za dogajanje, potem za\u010dnejo, denimo, preko poslovodij prepri\u010devati delavce, da sindikata ne potrebujejo, da je to nekaj od zunaj, da bodo oni \u017ee sami uredili. Za\u010dnejo nagajati, vna\u0161ati razdor, dezinformacije. Takrat je pomembno, da so delavci na to pripravljeni in odlo\u010deni iti naprej. \u00bbKo smo, denimo, za\u010deli prvo anketo v Lidlu,\u00ab je Ka\u0161man izpostavil primer iz prakse, \u00bbso v roku ene ure vse poslovalnice dobile dopis, da se tega ne izpolnjuje. Toda po enem letu dela je sindikat tam kon\u010dno sprejet kot dejstvo.\u00ab<\/p>\n<p><strong>Komunikacijski kanali \u2013 gradnja notranje kohezije in zunanje prepoznavnosti<\/strong><\/p>\n<p>Predstavniki Cedre so izpostavili tudi pomen \u010dim bolj\u0161ega komuniciranja navznoter in navzven. Pri tem so na voljo razli\u010dna spletna orodja: FB stran, viber chat, zoom sestanki, pomembna pa so tudi sre\u010danja v \u017eivo \u2013 pogovori ena na ena. Pri organizaciji sestankov je navadno najprej potreben ve\u010dji anga\u017ema Cedre, potem pa se delavke in delavci organizirajo sami.<\/p>\n<p>\u00bbTe procesi pa so pomembni tudi zato,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali, \u00bbker delavci prek vklju\u010denosti za\u010dnejo tudi bolje razumeti \u0161ir\u0161o dru\u017ebeno sliko, ne le o\u017ejih problemov. Za\u010denjajo tudi razumeti, zakaj so za izbolj\u0161anje njihovih pogojev pomembni tudi drugi delavski boji.\u00ab<\/p>\n<p>Tudi pogovori ena na ena so strukturirani. Pri Cedri si pripravijo scenarij pogovora in se dr\u017eijo klju\u010dnega pravila 70\/30, ki je razmerje, koliko predstavnik Cedre poslu\u0161a (70) in koliko govori (30). Klju\u010dno je sli\u0161ati delavca, zaznati probleme in tako zgraditi zaupanje. Ta pogovor ima jasen namen in cilj, vedno se dogovorijo tudi za dolo\u010deno konkretno nalogo, na ta na\u010din se tudi ohrani stik.<\/p>\n<p><strong>Sodelovanje z novinarji<\/strong><\/p>\n<p>Predstavniki Cedre so opisali klju\u010den problem, ki so ga zaznali preko anket Sindikata novinarjev Slovenije v razli\u010dnih medijih: \u00bbS specifi\u010dno organizacijo na\u010dina dela, pa tudi z izbiro tehnologij je kapital vsilil fleksibilizacijo tudi v novinarski poklic. Zaradi padanja standardov, intenzifikacije delovnih procesov prihaja do objektiviziranega rutinskega novinarstva (pokrivajo se dogodki, ne ideje). Pri \u010dasopisih naklada pada, manj\u0161a se prisotnost ogla\u0161evalcev, kapital pa sistematsko prelaga odgovornost na delavstvo z intenzifikacijo dela, omejitvijo pla\u010dil, negotovostjo zaposlitve. To ob \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih trendih vodi k instrumentalizaciji novinarjev, k izgubljanju nadzora nad delovnim procesom in k odtujitvi od dela. Kapital z vpeljevanjem nestandardnih (prekarnih) oblik zaposlitev na eni strani zmanj\u0161uje stro\u0161ke, pove\u010duje disciplino in ru\u0161i mo\u017enosti za vzpostavitev delavske enotnosti. V kolikor pa se tak\u0161ne oblike zaposlovanja prepovejo (RTV SLO), pa mened\u017ement to uporabi za izgovor, da mo\u010dno pove\u010da raven fleksibilnosti redno zaposlenih: tako delavke in delavci opravijo kak\u0161no delo, ki ga sploh nimajo v pogodbi ali zanj morda niti nimajo ve\u0161\u010din.\u00a0Ko se kaj zatakne, pride pa do discipliniranja.\u00ab<\/p>\n<p>Predstavniki Cedre so v takih razmerah izpostavili pomen aktivnega delovanja na delovnih mestih, povezovanja in gradnjo delavske solidarnosti ter enotnosti, tako med delavci v isti panogi kot \u0161ir\u0161e, povezovanja z gledalci, bralci, poslu\u0161alci (uporabniki) ter skupno teoretsko-politi\u010dno delo \u2013 ne samo orientacija na lastne ekonomske interese, ampak tudi na spreminjanje mo\u010di v dru\u017ebi.<\/p>\n<p><em>Zapisala: Luna Juran\u010di\u010d \u0160ribar<\/em><\/p>\n<p><em><strong>*Delavnico smo izvedli v okviru projekta <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/za-novo-nacionalno-kolektivno-pogodbo\/\">Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/a>. Pridobili smo ga <a href=\"https:\/\/europeanjournalists.org\/blog\/2021\/09\/29\/call-for-proposals-covid-fund-for-journalists-unions-associations\/\">na razpisu<\/a>\u00a0Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj.<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Poro\u010dilo s 1. sindikalne delavnice se nahaja <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/pomembno-je-pokazati-ljudem-da-so-del-sindikalnih-aktivnosti-hocejo-vedeti-in-hocejo-biti-vkljuceni\/\">TUKAJ<\/a>.<\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7033\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"3\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7033\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Sindikalizem je treba postaviti na glavo<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7033\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"3\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7033\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/sindikalizem-je-treba-postaviti-na-glavo\/\">Sindikalizem je treba postaviti na glavo<\/a><div class=\"content\"><p>Na tokratni tretji sindikalni delavnici*, ki je v ljubljanskih prostorih novinarskega sindikata na Vo\u0161njakovi potekala 24. novembra, so o organiziranju, kolektivnih pogajanjih in stavki svoje izku\u0161nje delili <strong>Branimir \u0160trukelj<\/strong>, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in glavni tajnik SVIZ, <strong>Martina Vuk<\/strong>, pravnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, <strong>Mirjana Janji\u0107<\/strong>, predsednica Sindikata delavk in delavcev trgovine Tu\u0161, <strong>Aleksander \u017dnidarko<\/strong>, predstavnik Policijskega sindikata Slovenije in <strong>Andra\u017e Mali<\/strong>, predstavnik CEDRE, Centra za dru\u017ebeno raziskovanje.<\/p>\n<p><strong>\u00bbKoalicija pre\u017eivetja\u00ab<\/strong><\/p>\n<p>Na delavnici, ki jo je moderirala Mojca Zabukovec, glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije, so udele\u017eeni najprej identificirali glavne probleme, ki zavirajo sindikalno organiziranje. Eden od njih je t.i. \u00bbkoalicija pre\u017eivetja\u00ab, trenutno \u0161e najbolj opazna pri \u010dasopisnih medijih, kot je izpostavil \u0160trukelj:<\/p>\n<p><em>\u00bbZaposleni se velikokrat bolj identificirajo z delodajalcem, izra\u017eajo razumevanje do razmer, v katerih je \u010dasopisna industrija. Ko pa gre za zahteve po osnovnih pravicah, pa njihovega anga\u017emaja umanjka.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Tako gre, denimo, pri \u010dasopisni hi\u0161i Delo za veliko bolj brutalno zgodbo, kot se te odvijajo zaposlenim v javnem sektorju, je menil \u0160trukelj. Dr\u017eava ima po njegovem vseeno druga\u010den odnos do zaposlenih. Na Delu je strah pred izgubo delovnega mesta mo\u010dnej\u0161i kot v javnem sektorju. Posledi\u010dno je avtocenzura zaposlenih na Delu zelo mo\u010dna. Sindikat je tu v nemogo\u010di situaciji, \u017eeli izbolj\u0161ati pogoje, uskladiti pla\u010de z inflacijo, a do to\u010dke kolektivne organizacije ne pride. Soglasja med zaposlenimi zaradi strahu ni, saj dvomijo, da bi jih sindikat lahko obdr\u017eal na delovnem mestu. Gre za travmati\u010dno situacijo, ki jo je zelo te\u017eko prese\u010di, je svoja opa\u017eanja povzel \u0160trukelj.<\/p>\n<p>Tudi Mirjana Janji\u0107 je izpostavila, da je organiziranje zaradi strahu zelo ote\u017eeno. Vendar se jim je pri Tu\u0161u, kjer delajo v zelo te\u017ekih delovnih pogojih, uspelo organizirati.<\/p>\n<p><em>\u00bbVeliko ljudi sploh ni vedelo, da obstaja sindikat, dokler nismo stopili na teren. Na za\u010detku je bilo \u010dlanstvo zelo nizko, a po tem, ko so za\u010deli komunicirati med seboj zunaj poslovalnice, je hitro raslo. Ljudje so za\u010deli zaupati sindikatu, vidijo, da so ljudje aktivni in ne dobijo odpovedi, nehalo jih je biti strah<\/em>.\u00ab<\/p>\n<p><strong>Organizacija stavke<\/strong><\/p>\n<div id=\"attachment_2803\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-2803\" class=\"wp-image-2803 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/316293903_189657030246166_7960184136549276779_n-1024x581.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"545\" \/><p id=\"caption-attachment-2803\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Sindikat Tu\u0161 (fb)<\/p><\/div>\n<p>Mirjana Janji\u0107 je izpostavila tudi pomen zbiranja podpisov za organizacijo stavke, kar zelo pripomore h kolegialnosti in pridobivanju zaupanja ljudi. Uprava Tu\u0161a zdaj sodeluje z njimi, sprejela jih je kot sindikat. Vendar to, kar trenutno ponuja, za delavce ni dovolj. Zato se pripravljajo na stavko (<em>delavnico smo izvedli pred pogajanji, ki so za delavke in delavce Tu\u0161a prinesle izpolnitev nekaj temeljnih zahtev, o tem ve\u010d <a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/sindikattus\/\">TUKAJ<\/a><\/em>).<\/p>\n<p>Aleksander \u017dnidarko iz Policijskega sindikata je izpostavil, da imajo novo policijsko vodstvo \u017ee dobrega pol leta, s katerim se sicer pogovarjajo, a gre po njegovem bolj za lepore\u010denje. Zadeve, ki so bile dogovorjene, se ne realizirajo. Trenutno imajo\u00a0 pogajanja v zvezi s kolektivno pogodbo. \u017dnidarko je izpostavil specifi\u010dnost organizacije njihove stavke.<\/p>\n<p><em>\u00bbKljub stavki moramo opravljati dolo\u010dene naloge, ena najpomembnej\u0161ih je varovanje zdravja, premo\u017eenja in \u017eivljenja ljudi, ki pa je zelo \u0161iroka. Vedno imamo pri stavki te\u017eave dolo\u010diti, kaj je tista naloga, ki je nujna. V\u010dasih vidimo \u0161ele, ko pridemo na teren.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>\u017dnidarko je povedal, da strah omejuje tudi njihovo kolektivno organiziranje. Imeli so \u017ee ve\u010d odpovedi delovnega razmerja, ki so jih prejeli prav sindikalisti. V letu 2015 je, denimo, pet sindikalistov iz Sindikata policistov Slovenije je izgubilo slu\u017ebo. S strahom pred izgubo slu\u017ebe se soo\u010dajo tudi pri zbiranju soglasij za stavko. Ljudje so prestra\u0161eni, marsikdo stopi korak nazaj.<\/p>\n<p><em>\u00bbMed stavko pa pride tudi do problemov na terenu, ko delata v patrulji dva policista skupaj, eden se opredeli za stavko, drugi ne. Zdaj pa, kaj bo kdo delal, kaj ne.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Sindikat sicer poskrbi za to, da so pred vsako stavko navodila jasna in ljudje z njimi seznanjeni. Kot zelo dobra metoda so se izkazali tudi operativni \u0161tabi. Imajo de\u017eurstva, na katerih je vedno prisoten \u010dlan izvr\u0161nega odbora, ki odlo\u010da o tem, katere naloge je potrebno opraviti. Je pa to zelo velika odgovornost.<\/p>\n<p><em>\u00bbVe\u010dkrat smo bili opozorjeni, da sindikat ne vodi dela policije, ampak je policija tista, ki bo povedala, kaj je potrebno delati. Tu se vedno postavimo na stran zaposlenih,\u00ab<\/em> je poudaril \u017dnidarko.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-large wp-image-2801\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20221124_164934-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" \/><\/p>\n<p><strong>Postopnost sindikalnega organiziranja<\/strong><\/p>\n<p>Andra\u017e Mali, predstavnik Cedre, je izpostavil, da pri njih raziskujejo\u00a0delovne pogoje ljudi in hkrati pomagajo pri organiziranju, aktiviranju kolektivnega delovanja. Na za\u010detku so bili najbolj fokusirani na trgovinsko panogo, ki je zelo slabo organizirana. Je prekarna panoga, imajo slabe pla\u010de in velike delovne obremenitve.<\/p>\n<p><em>\u00bbTu\u0161 je tako postal zgodba o uspehu. Sindikat smo ustanovili pred dobrim letom dni, <\/em><em>izhodi\u0161\u010de je bilo kampanja za zaprtje trgovine ob nedeljah. \u0160li smo med delavstvo in jih vpra\u0161ali po njihovi volji, bili so za. Tako smo pridobili glasove in njihove kontakte. Potem smo poklicali vsakega od njih. Izhodi\u0161\u010de, ki mu sledimo pri na\u0161em delu je, da \u010dim ve\u010d poslu\u0161amo delavke in delavce, da prepoznamo te\u017eave, probleme in potem iz tega izpeljujemo strategijo aktivacije.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Takrat so se spoznali tudi z Mirjano Janji\u0107 in postavili kolektivno vodstvo ekipe. Sledili so redni sestanki na vsakih \u0161tirinajst dni, potekala je redna komunikacija preko socialnih omre\u017eji. Potem so se usmerili v delavstvo, informiranje ljudi, da se ustanavlja sindikat in vabljenje k v\u010dlanitvi.<\/p>\n<p>Mali je opisal za\u010detke ustanavljanja sindikata:<\/p>\n<p><em>\u00bbBil je strah, pritiski s strani vodstva, poslovodij, nezaupanje v sindikat, ker se prej ni ni\u010d naredilo. To so bili prvi meseci te\u017ekega dela, grajenja zaupanja, ki smo ga gradili dolgoro\u010dno. \u0160li smo preko kolektivnih akcij, da smo skupaj z njimi na\u010drtovali. \u0160tartali smo z anketo, ki je izpostavila klju\u010dne te\u017eave in spet smo dobili nove kontakte. Vsaka akcija pripelje novo vsebino, konkretno re\u0161evanje problemov in prepoznavanje \u0161ir\u0161ih te\u017eav. Z ankete smo \u0161li na peticijo na podlagi prepoznanih problemov. Vsebovala je osnovne zahteve \u2013 odpravo kr\u0161itev po poslovalnicah in postavitev dolgoro\u010dnih zahtev (minimalna pla\u010da, potni stro\u0161ki, malica, preme\u0161\u010danja po poslovalnicah \u2026).\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Po peticiji se je pridru\u017eila celotna panoga, \u0161e ostale trgovine. Cilj peticije so bile dejanske spremembe, glede katerih so se za\u010deli pogajati z vodstvom Tu\u0161a. Ker se niso uspeli izpogajati, so delavke in delavci kot naslednji korak izglasovali protest. Protest je bil prvi korak, s katerim se je za\u010dela dinamika v poslovalnicah spreminjati, pritiski poslovodij niso ve\u010d rodili sadov. Ljudje so se za\u010deli izpostavljati, se tudi slikati z izjavami, kar je opogumljalo ostale delavke, da se pridru\u017eujejo.<\/p>\n<div id=\"attachment_2800\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-2800\" class=\"wp-image-2800 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20221124_164947-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" \/><p id=\"caption-attachment-2800\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Mo. Z.<\/p><\/div>\n<p>Andra\u017e Mali je opisal nadaljnje korake sindikalnega organiziranja:<\/p>\n<p><em>\u00bbNadaljnji korak, ker nismo pri\u0161li blizu z zahtevami, je bil zbiranje podpisov za stavko. V naslednjih dneh bomo videli, \u010de dejansko bo, ker so pogajanja pri\u0161la do nekega uspeha. Klju\u010dno je, da je dinamika po poslovalnica zdaj \u010disto druga\u010dna, kot je bila eno leto nazaj. Ko pridemo kot predstavniki sindikata, delavke zdaj pozovejo po mikrofonih, se zberejo, nehajo delati in se lahko pogovarjamo. Poslovodja re\u010de lahko samo \u0161e, ja, ja, kar dajte.\u00ab <\/em><\/p>\n<p><em>\u00bbGrajenje zaupanja je dolgotrajen proces,\u00ab <\/em>je \u0161e poudaril Mali. <em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong>Z aktivisti\u010dnim nabojem proti strahu<\/strong><\/p>\n<p>Alenka Poto\u010dnik iz Sindikata novinarjev Slovenije pa je izpostavila problematiko medijskih hi\u0161.<\/p>\n<p><em>\u00bbZaradi neodzivnosti vodstva medijskih hi\u0161, je socialni dialog popolnoma zamrl. Zamira tudi sindikalni naboj, apatija prevladuje med \u010dlani v medijskih hi\u0161ah. Krovni sindikat jih sku\u0161a na razli\u010dne na\u010dine anga\u017eirati, motivirati.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Branimir \u0160trukelj je kot najpomembnej\u0161e pri korakih doseganja sprememb izpostavil, da se je treba zoperstaviti strahu.<\/p>\n<p><em>\u00bbNismo se ve\u010d bali. V svetu so novinarski sindikati izjemno dobro organizirani, se solidarnostno podpirajo. Tukaj je blokada pri ljudeh &#8211; novinarjih ve\u010dja kot pri delavkah Tu\u0161a. Treba je presko\u010dit ta potok, ki je vmes. \u010ce ni osnovne volje po povezovanju, je jasno, da\u00a0 se vrti\u0161 v krogu.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Kot svetel primer sindikalnega organiziranja,\u00a0 je izpostavil Cedro. Njihove izku\u0161nje ka\u017eejo, da je potreben aktivisti\u010den naboj v samem jedru sindikata. Cedra je hodila v trgovinske centre, prepri\u010devala delavke, bila motor vsega.<\/p>\n<p>Tudi Aleksander \u017dnidarko je opisal njihove izku\u0161nje, ko se vodstvo ni odzvalo, \u010deprav je stavka trajala dolgo. Pri policijskem sindikatu organizirajo stavko skoraj vsako drugo leto.<\/p>\n<p><em>\u00bbNas je \u017ee izu\u010dilo, da pred stavko pozivamo vse zaposlene, naj predlagajo nabor stavkovnih zahtev. Tudi pri nas je o\u017eje vodstvo sindikata, ta motor, samo par posameznikov. Imamo ogromno idej, tudi nezakonitih, sme\u0161nih, butastih, a potem izlu\u0161\u010dimo aktivnosti, ki bi znale biti presene\u010denje, da nismo ves \u010das predvidljivi pri svojih stavkah. Pri zadnji stavki so se pogajanja hitro za\u010dela, ko smo pred ministrstvom za notranje zadeve zakupili oglasni prostor in postavili jumbo plakate, ki so jasno pokazali na grobarja slovenske policije.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Branimir \u0160trukelj je kot problem slovenskih sindikatov izpostavil pomanjkanje komunikacije. Tisti sindikati, ki se zdaj vzpostavljajo od spodaj navzgor, imajo to bistveno bolj\u0161e nastavljeno. Obenem obstaja v Sloveniji po njegovem deformirana logika, da mora biti stavka pla\u010dana. Potem je pri ljudeh logika, da gredo stavkat le, \u010de bodo pla\u010dani.<\/p>\n<p><em>\u00bbPotem je to palica, ki jo ima delodajalce v rokah: \u010ce gre\u0161 stavkat, ne bo pla\u010dila in stavka odpade. V skandinavskih dr\u017eavah imajo to urejeno s skladi, ki jih vzpostavijo posebej v ta namen. SVIZ je sklad sicer vzpostavil, a je premajhen, da bi pokrili izpad vseh delavcev. Pri\u0161li so do nove te\u017eave, ki je na zahodu nimajo. Za izpla\u010dilo delavcem iz sklada ne obstaja noben mehanizem.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Obenem je, kot je izpostavila Martina Vuk, vzpostavljati sklad tvegano. Za sklad potrebuje\u0161 zakonsko podlago, a \u010de jo naredi\u0161, lahko to delodajalec izkoristi, da njemu ni ve\u010d potrebno pla\u010devati.<\/p>\n<p>Andra\u017e Mali je je kot jedro sindikalnega organiziranja izpostavil postavljanje obve\u0161\u010devalne strukture:<\/p>\n<p><em>\u00bbV Sloveniji je treba sindikalizem postaviti na glavo. Prej je deloval bolj kot servisiranje individualnih \u010dlanov. Na nekaterih sindikatih nimajo niti skupne baze kontaktov \u010dlanov. Osnova je postaviti neko strukturo za obve\u0161\u010danje. Obenem se je treba za\u010deti pogovarjati o stavki kot o ne\u010dem normalnem, ne pa kot o ne\u010dem skrajnem. To je mi\u0161ica, ki jo je treba krepiti. Tako kot policijski sindikat, ki npr. stavka skoraj vsako leto, dve.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Vsi so se na koncu strinjali: \u010carovnije ni. Sindikalno organiziranost in odlo\u010dnost za delovanje je treba graditi postopoma, vztrajno in povezovalno. Na za\u010detku je te\u017eko in zahteva velik vlo\u017eek, a na koncu pride do preboja. Pride do trenutka, ko delavke in delavci re\u010dejo: Dovolj je!<\/p>\n<p><em>Povzela: Luna Juran\u010di\u010d \u0160ribar<\/em><\/p>\n<p><strong>Poro\u010dilo z 2. sindikalne delavnice: povezava <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/za-boljse-delovne-pogoje-in-s-tem-za-boljse-novinarstvo\/\">TUKAJ<\/a><\/strong><strong>.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Poro\u010dilo s 1. (mednarodne) sindikalne delavnice: povezava <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/pomembno-je-pokazati-ljudem-da-so-del-sindikalnih-aktivnosti-hocejo-vedeti-in-hocejo-biti-vkljuceni\/\">TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n<p><em>* Delavnice potekajo v okviru projekta\u00a0Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe\u00a0Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).\u00a0<\/em><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7034\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"4\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7034\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">\u201cBrez (z)mo\u017enosti za izvedbo stavke zgolj prosja\u010dimo za drobtinice\u201d<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7034\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"4\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7034\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/moznost-stavke-je-zelo-mocno-orodje-da-spravis-delodajalca-za-pogajalsko-mizo\/\">&#8220;Brez (z)mo\u017enosti za izvedbo stavke zgolj prosja\u010dimo za drobtinice&#8221;<\/a><div class=\"content\"><p>Na 4. sindikalni delavnici* <strong>Kako v medijih do nove nacionalne kolektivne pogodbe<\/strong> sta se nam pridru\u017eila <strong>Torsten M\u00fcller<\/strong>\u00a0iz Evropskega sindikalnega in\u0161tituta ETUI in izr. prof. dr.\u00a0<strong>Luka Ti\u010dar<\/strong>\u00a0s Pravne fakultete v Ljubljani.<\/p>\n<p>M\u00fcller je raziskovalec na podro\u010dju kolektivnih pogajanj in je predstavil razli\u010dne modele kolektivnih pogajanj po Evropi. V povezavi s tem je obravnaval tudi Direktivo o minimalni pla\u010di v EU, ki bo morda delovala kot katalizator za pove\u010danje obsega kolektivnih pogajanj.<\/p>\n<p><strong>Mapiranje sistema kolektivnih pogajanj v Evropi<\/strong><\/p>\n<p>M\u00fcller je modele kolektivnih pogajanj v Evropi dolo\u010dil na podlagi treh meril:<\/p>\n<p><em>\u00bbPrvo merilo je, na kak\u0161nem nivoju se pogajanja dogajajo \u2013 na sektorskem, kjer imamo en dogovor za celotno industrijo ali pa imamo pogajanja na nivoju posameznih podjetji. Drugo merilo za razlikovanje modelov je vloga dr\u017eave. Imamo model omejene vloge, ob\u010dasnih intervencij, nevme\u0161avanja ali vlogo organizatorja pogajanj. Tretje merilo pa je pogajalski stil, ki je lahko bolj ali manj &#8220;konflikten&#8221;.<\/em><em>\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Ve\u010djo stabilnost je zaznati v tistih dr\u017eavah, kjer se kolektivna pogajanja odvijajo na sektorskem nivoju. To velja za severne in kontinentalne dr\u017eave, kamor spada tudi Slovenija. M\u00fcller je kot dejavnike, ki vplivajo na obseg kolektivnih pogajanj, izpostavil: sindikalno \u010dlanstvo, sposobnost organiziranja zaposlenih \u2013 tudi njihova zavzetost za pogajanja in dr\u017eavno podporo. Sindikalno \u010dlanstvo je sicer po dr\u017eavah zelo razli\u010dno, slika pa po njegovem v tem trenutku ni ravno pozitivna. V severnih dr\u017eavah je \u010dlanstvo \u0161e vedno ve\u010d kot 60-odstotno, v veliki ve\u010dini dr\u017eav pa je pod 40 odstotki.<\/p>\n<p>M\u00fcller je pod drobnogled vzel tudi Slovenijo:<\/p>\n<p><em>\u00bbV Sloveniji zaznavamo v zadnjih 20 letih velik padec \u010dlanstva v sindikatih. To je povezano tudi z mo\u010djo in obsegom kolektivnih pogajanj. V veliko dr\u017eavah sindikati nimajo ve\u010d mo\u010di spodbuditi zaposlenih k pogajanjem.\u00ab <\/em>Tudi v severnih dr\u017eavah, kjer ima pogajalski model sicer visoko stopnjo stabilnosti, zaznavamo upad sindikalnega \u010dlanstva, ki na dolgi rok lahko ogrozi obseg kolektivnih pogajanj. Dr\u017eava pogosto grozi, da bo umaknila finan\u010dno podporo pri nadome\u0161\u010danju pla\u010de pri stavkah.<\/p>\n<p>V ju\u017enih evropskih dr\u017eavah sicer je nekaj stabilnosti, prihaja pa do trenda decentralizacije kolektivnih pogajanj. Sektorski nivo pogajanj je \u0161e vedno prevladujo\u010d, vendar se vi\u0161a nivo pogajanj na ravni podjetji. Pri tem pa je pomembno, kot je opozoril M\u00fcller, da tudi pogajanja na ravni dru\u017eb ne izgubijo stika s sektorskim nivojem, kar je glavni izziv v teh dr\u017eavah.<\/p>\n<p>Pri kontinentalnem modelu, kamor spada tudi Slovenija, pa je problem, da se zaposleni umaknejo iz sektorskega nivoja pogajanj. V Nem\u010diji, denimo, zaposleni ne prepoznajo ve\u010d vrednosti sektorskega pogajanja, temve\u010d se ho\u010dejo pogajati na nivoju podjetji in iskati specifi\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n<div id=\"attachment_3077\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-3077\" class=\"wp-image-3077 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" srcset=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-1024x576.jpg 1024w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-300x169.jpg 300w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-768x432.jpg 768w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-1536x864.jpg 1536w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-2048x1152.jpg 2048w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_164318-18x10.jpg 18w\" sizes=\"auto, (max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><p id=\"caption-attachment-3077\" class=\"wp-caption-text\">Foto: M. Z.<\/p><\/div>\n<p><strong>EU direktiva o minimalni pla\u010di in krepitev kolektivnih pogajanj<\/strong><\/p>\n<p>Evropska direktiva o minimalni pla\u010di bi lahko po besedah M\u00fcllerja pomenila premik v doseganju mo\u010dnej\u0161ih kolektivnih pogajanj. Poleg promocije ustreznega nivoja minimalne pla\u010de po dr\u017eavah, je pomemben vidik direktive tudi promocija kolektivnih pogajanj. M\u00fcller izpostavi to kot nujno, saj trenutno samo 8 evropskih dr\u017eav izpolnjuje pogoje zahtevanega obsega kolektivnih pogajanj, ostalih 19 pa ne. Slovenija stalno niha okrog 80 odstotkov.<\/p>\n<p><em>\u00bbPotrebno je vzpostaviti postopke za krepitev kolektivnega pogajanja. V dr\u017eavah, kjer je stopnja obsega kolektivnih pogajanj manj kot 80-odstotna, je potrebno spodbuditi izbolj\u0161anje razmer v obliki akcijskega na\u010drta, ki zajema \u010dasovnico, konkretna merila, preverjanje, nadgrajevanje, javno predstavljanje \u2026. Vse to je predvideno v direktivi o minimalni pla\u010di.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Kot izpostavlja M\u00fcller, gre za postopno krepitev do 80-odstotnega obsega. Ta cilj je potrebno razumeti predvsem kot vzvod za politi\u010dno akcijo v dr\u017eavah, ki ne dosegajo tak\u0161nega obsega in ja\u010danje sektorskega sistema kolektivnih pogajanj. V akcijskem na\u010drtu se promovira vzpostavljanje sektorskega nivoja pogajanj, vzpostavljanje zvez zaposlenih in spodbujanje, da prevzamejo pogajalsko vlogo. Spodbuja se pogajanje z ve\u010d zaposlovalci, kar je korak k sektorskim pogajanjem. M\u00fcller kot uspe\u0161en model predstavi Romunijo in pogajanja z ban\u010dnim sektorjem, kjer je pogajanje z nekaj mo\u010dnimi zaposlovalci privedlo do sektorskega pogajanja. Del akcijskega na\u010drta so tudi financiranja izobra\u017eevanja za sindikate in pa tudi organizacije zaposlovalcev, saj se tako za\u010dnejo zavedati tudi svoje dobrobiti sektorskega pogajanja. Pomemben del je tudi onemogo\u010danje pridobivanja javnih sredstev tistim dru\u017ebam, ki se ne \u017eelijo pogajati ali implementirati kolektivnih dogovorov.<\/p>\n<p>Pri krepitvi kolektivnih pogajanj so pomembni tudi vzvodi izbolj\u0161anja sindikalne sposobnosti za akcijo in organizacijo: mo\u017enost dostopa do podatkov podjetij (vklju\u010dno z digitalnim dostopom), za\u0161\u010dito sindikalnih zaupnikov pred diskriminacijo, odpu\u0161\u010danjem in bele\u017eenjem na \u010drno listo, prepre\u010devanje ni\u017eanja pla\u010d s pomo\u010djo dogovorov. Pomembno je vzpostaviti pravico do kolektivne kompenzacije v primeru kr\u0161itve dogovorov, nadaljuje M\u00fcller.<\/p>\n<p><em>\u00bbV veliko dr\u017eavah lahko samo posamezniki to\u017eijo podjetje v primeru kr\u0161itev. Pomembna je pravica sindikatov, da lahko to\u017eijo podjetje.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>Vsa ta merila pa morajo biti prilagojena za kontekste posameznih dr\u017eav. \u00bb<em>Ne \u010dakajmo dve leti, da bo direktiva implementirana. Ukrepajmo zdaj,\u00ab<\/em> odlo\u010dno zaklju\u010di M\u00fcller.<\/p>\n<p><strong>Osnove ustavnopravnih izhodi\u0161\u010d za kolektivna pogajanja <\/strong><\/p>\n<p>Izr. prof. dr. Luka Ti\u010dar s Pravne fakultete v Ljubljani je predstavil osnove ustavnopravnih izhodi\u0161\u010d za kolektivna pogajanja. Sindikalna svoboda spada med \u010dlovekove pravice iz ustave, je eden najbolj kompleksnih in\u0161titutov kolektivnega delovnega prava. Za celostno sliko je potrebno upo\u0161tevati tudi mednarodne dokumente. Zagotovo sta najbolj pomembna dva; Konvencija 87 in 98. Konvencija 87 govori o sindikalnih svobo\u0161\u010dinah, konvencija 98 pa o prostovoljnem kolektivnem pogajanju. Gre za dva elementa sindikalne svobode, individualni in kolektivni. Vsak lahko svobodno ustanovi sindikat ali se v sindikat v\u010dlani. Ali pa tudi ne, kar je negativni vidik sindikalne svobode.<\/p>\n<p>Kot pojasni Ti\u010dar, konvencija 87 jasno opredeljuje, kaj dr\u017eava sme in \u010desa ne, ko govorimo o ustanavljanju sindikatov. Pomembno je, da se konvencija 87 nana\u0161a tudi na delodajalce. Tudi ko delodajalci ustanovijo zdru\u017eenje, izra\u017eajo svoje sindikalne svobo\u0161\u010dine. \u010clanstvo v zdru\u017eenju je vedno prostovoljno, kar zna potem biti problem z vidika pridobivanja partnerja za pogajanja. Za sama kolektivna pogajanja je nepomembnej\u0161i akcijski vidik v okviru sindikalne svobode.<\/p>\n<p>Ti\u010dar opi\u0161e KP s pravnega vidika:<\/p>\n<p><em>\u00bbKolektivna pogodba pri nas je avtonomni vir, kjer sam sebi dolo\u010da\u0161 pravila oz. so pravila stvar pogajanj. Pravil ne dolo\u010da dr\u017eava. Ima normativni del, ki je zelo podoben zakonu, ter obligacijski del. Ta se nana\u0161a na vzajemne pravice in obveznosti strank in zavezuje samo stranke \u2013 delodajalca, sindikat.\u00ab<\/em><\/p>\n<div id=\"attachment_3076\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-3076\" class=\"wp-image-3076 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" srcset=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-1024x576.jpg 1024w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-300x169.jpg 300w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-768x432.jpg 768w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-1536x864.jpg 1536w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-2048x1152.jpg 2048w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230309_142212-18x10.jpg 18w\" sizes=\"auto, (max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><p id=\"caption-attachment-3076\" class=\"wp-caption-text\">Foto: M. Z.<\/p><\/div>\n<p><strong>Avtonomija kolektivnih pogajanj<\/strong><\/p>\n<p>Nujen segment sindikalne svobode je avtonomija. Nih\u010de ne sme dolo\u010dati obvezne vsebine KP, danes se lahko le spodbuja, da se socialni partnerji pogajajo. Stranki sta sicer povsem suvereni glede izbire vpra\u0161anj, o katerih se bosta kolektivno pogajali.<\/p>\n<p>Ti\u010dar obravnava avtonomijo tudi v \u0161ir\u0161em kontekstu:<\/p>\n<p><em>\u00bbGre za postopkovni moment, za mednarodno pravno na\u010delo prostovoljnega kolektivnega pogajanja. K pogajanjem ne more\u0161 nikogar prisiliti. Prostovoljna odlo\u010ditev je ali se bo\u0161 kolektivno pogajal in s kom se bo\u0161 pogajal. V osnovi ni nobenega pravnega motiva, \u010de se nek delodajalec s sindikatom no\u010de pogajati. To je moment, ki ga moramo upo\u0161tevati. Tudi dr\u017eava ne more dolo\u010diti obveznosti kolektivnega pogajanja. So pa na voljo razli\u010dni mehanizmi.\u00ab <\/em><\/p>\n<p><strong>Kolektivna pogajanja v novinarskem cehu<\/strong><\/p>\n<p>Ti\u010dar meni, da bi bilo na prvem mestu potrebno oja\u010dati \u010dlanstvo v sindikatih, nadalje ustvariti pritiske za sklenitev podjetni\u0161kih kolektivnih pogodb. \u010ce se to zgodi na ravni ve\u010d hi\u0161, se potem nadaljuje na sektorskem nivoju.<\/p>\n<p>Pri tem pa je s pravnega vidika, kot meni Ti\u010dar, omejujo\u010da ravno avtonomija kolektivnih pogajanj:<\/p>\n<p><em>\u00bbDelodajalci sicer imajo svobodo re\u010di, da se ne bodo kolektivno pogajali. Tu je mo\u017enost stavke zelo mo\u010dno orodje, da spravi\u0161 delodajalca za pogajalsko mizo. Kot je dobro ubesedil nek profesor &#8211; &#8220;<\/em><em>collective bargaining without strike is collective begging&#8221;. Brez (z)mo\u017enosti za izvedbo stavke zgolj prosja\u010dimo za drobtinice. <\/em><em>V tem kontekstu je ta pravica zares mo\u010dna.\u00ab <\/em><\/p>\n<p>V primeru, da se sklene KP med novinarskim sindikatom, ki je reprezentativen in medijsko zbornico, bi imela ta KP splo\u0161no veljavnost po samem zakonu. Veljala bi za vse novinarje, ne glede na to, ali so \u010dlani sindikata ali pa ne. Kasneje pa imamo mo\u017enost raz\u0161iritve veljavnosti, kot je navedeno v 12. \u010dlenu KP. To je pa potem stvar ministra, ki lahko z upravno odlo\u010dbo raz\u0161iri veljavnost na vse ostale delodajalce v dejavnosti z namenom, da se \u010dim bolj poenotijo delovni standardi.<\/p>\n<p><em>Povzela: Luna Juran\u010di\u010d \u0160ribar<\/em><\/p>\n<p><strong>Poro\u010dilo s 3. sindikalne delavnice: povezava <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/sindikalizem-je-treba-postaviti-na-glavo\/\">TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Poro\u010dilo z 2. sindikalne delavnice: povezava\u00a0<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/za-boljse-delovne-pogoje-in-s-tem-za-boljse-novinarstvo\/\">TUKAJ<\/a><\/strong><strong>.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Poro\u010dilo s 1. (mednarodne) sindikalne delavnice: povezava\u00a0<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/pomembno-je-pokazati-ljudem-da-so-del-sindikalnih-aktivnosti-hocejo-vedeti-in-hocejo-biti-vkljuceni\/\">TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n<p><em>* Delavnice potekajo v okviru projekta\u00a0Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe\u00a0Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).\u00a0<\/em><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7035\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"5\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7035\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Javna tribuna \u0160e vedno RTVSmo: Bitka brez primere<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7035\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"5\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7035\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/javna-tribuna-se-vedno-rtvsmo-bitka-brez-primere\/\">Javna tribuna \u0160e vedno RTVSmo: Bitka brez primere<\/a><div class=\"content\"><p>Ob <a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/slovenija\/milosavljevic-zelim-si-da-ustavno-sodisce-spozna-da-so-stvari-nevzdrzne\/669179\">obletnici za\u010detka stavke<\/a> na RTV Slovenija je v organizaciji Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in Sindikata novinarjev Slovenije v Cankarjevem domu potekala javna tribuna, na kateri so sodelujo\u010di poudarili, da so stavkovne zahteve danes enako aktualne kot pred letom dni. Voditelja in novinarja Televizije in Radia Slovenija,<strong>\u00a0Tatjana Pirc<\/strong>\u00a0in<strong>\u00a0Igor E. Bergant<\/strong>, sta na njej z gosti med drugim iskala odgovore na vpra\u0161anja, kak\u0161na je prihodnost javne RTV Slovenija po dveh letih \u0161tevilnih pritiskov na novinarsko in uredni\u0161ko neodvisnost.<\/p>\n<p>\u010clanica generalnega vodstva stavkovnega odbora in novinarka Radia Slovenija\u00a0<strong>Nata\u0161a \u0160tefe<\/strong> je povedala, da jih vodstvo na pogajanjih \u017ee od za\u010detka ni jemalo resno in da nekaterih stavkovnih zahtev, kot je avtonomija, sploh ne razume. Kot primer je podala dogodek, ko so nekateri zaposleni na RTV pri\u0161li v studio med snemanjem oddaje Dnevnik. Vodstvo dogodek primerja z vdorom v studio, ki so ga izvedli proticepilci z Ladislavom Troho, medtem ko je zaposlenim jasno, da je to bila solidarna gesta oziroma znak protesta, je dejala.<\/p>\n<div id=\"attachment_3238\" style=\"width: 970px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-3238\" class=\"wp-image-3238 size-large\" src=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-1024x576.jpg\" alt=\"\" width=\"960\" height=\"540\" srcset=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-1024x576.jpg 1024w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-300x169.jpg 300w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-768x432.jpg 768w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-1536x864.jpg 1536w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-2048x1152.jpg 2048w, https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20230523_192330-18x10.jpg 18w\" sizes=\"auto, (max-width: 960px) 100vw, 960px\" \/><p id=\"caption-attachment-3238\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Mo. Z.<\/p><\/div>\n<p>Kako novinarka in voditeljica Odmevov\u00a0<strong>Tanja Stari\u010d<\/strong>\u00a0na Televiziji Slovenija gleda na zadnje leto?\u00a0&#8220;Situacija nikoli ni tako slaba, da ne bi mogla biti \u0161e slab\u0161a,&#8221; je odvrnila po povzemanju <a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/slovenija\/milosavljevic-zelim-si-da-ustavno-sodisce-spozna-da-so-stvari-nevzdrzne\/669179\">MMC<\/a>. Spomnila je na prve zaplete, ki ne se\u017eejo leto dni v preteklost, temve\u010d leto in pol, ko se je zgodila mno\u017ei\u010dna ukinitev oddaj, kar je bil prvi udarec za Informativni program na TV Slovenija. Takrat se je po besedah Stari\u010d prvi\u010d izkazalo, da\u00a0&#8220;na\u0161a beseda ne \u0161teje&#8221;, saj je 138 \u010dlanov uredni\u0161tva podpisalo peticijo proti, ki pa ni zalegla.<\/p>\n<p>Leto ji je prineslo spoznanje, da sicer lahko verjame\u0161 v pravno dr\u017eavo, a to ne pomeni, da se ni treba vsak dan boriti za svobo\u0161\u010dine in javno besedo. Prineslo ji je tudi vedenje, kako povezani so v informativnem programu. Meni, da je bitka, ki jo bijejo novinarji in zaposleni, brez primere v zgodovini medijskega prostora v Sloveniji.<\/p>\n<p>Ve\u010d spodaj &#8230;<\/p>\n<p><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7036\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"6\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7036\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7036\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"6\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7036\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-1-del-malo-nor-moras-biti-da-si-novinar-kapo-dol-vsem-ki-vztrajajo\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d<\/a><div class=\"content\"><p>AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\"><strong>V Sindikatu novinarjem Slovenije za\u010denjamo serijo \u010dlankov, ki nastajajo v okviru projekta <em>Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/em>. Ker bo slednja pomembno vplivala na polo\u017eaj medijskih delavcev, je nujno, da pred kon\u010dno obliko odpremo dialog.<\/strong> <\/span><span style=\"font-weight: 400\">Kot je dejala ena od sogovornic, novinarka <\/span><b>Kristina Bo\u017ei\u010d<\/b><span style=\"font-weight: 400\">:<\/span><i><span style=\"font-weight: 400\"> \u201cProces oblikovanja kolektivne pogodbe bi moral biti demokrati\u010dno zapeljan. Skupnost medijskih delavk in delavcev bi se morala povezati. Prepoznati bi morali, kako na koga dolo\u010deni ukrepi vplivajo. Pogovarjajmo se o tem, kaj si \u017eelimo, kak\u0161nih pogojev, katerih pogodb. Dokumenti sami zase ne pomenijo ni\u010d, \u010de nikomur ni mar zanje.\u201d<\/span><\/i><b><i>\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n<p><strong>Odpravili smo se torej na teren in z medijskimi delavci poklepetali v \u017eivo ali na daljavo. Vklju\u010diti smo \u017eeleli kar naj\u0161ir\u0161i spekter delavk in delavcev, v pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku objavljamo pogovore s prvo skupino na\u0161ih sogovornikov.\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Raziskava, ki jo je za Sindikat novinarjev Slovenije v okviru zgoraj omenjenega projekta izdelal Center za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja na Fakulteti za dru\u017ebene vede ugotavlja, da je kar 85 odstotkov vpra\u0161anih medijskih delavcev, \u017ee pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vpra\u0161anih je zaposlitev iskalo oziroma jo i\u0161\u010de izven novinarstva, medtem ko jo v novinarstvu i\u0161\u010de (oz. jo je iskala) pribli\u017eno tretjina. Gre za zaskrbljujo\u010de podatke, ki terjajo ve\u010d pozornosti. Za namene tega prispevka smo se pogovarjali s tistimi, ki so iz \u201cmainstream medijev\u201d \u017ee od\u0161li. Kaj so bili razlogi za odhod? Kako je biti samostojni novinar? S katerimi te\u017eavami se soo\u010dajo honorarci v medijih?<\/span><\/p>\n<p><strong>Honorarna sekcija na Dnevniku<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Profesionalno novinarstvo sta zaradi slabih pogojev dela in nestrinjanja z uredni\u0161ko politiko zapustila nekdanji novinar Dnevnika <\/span><b>Andra\u017e Ro\u017eman<\/b><span style=\"font-weight: 400\"> in novinarka, ki je pisala za sobotni prilogi Dela in Dnevnika, za Mladino in Ve\u010der<\/span> <span style=\"font-weight: 400\">Kristina Bo\u017ei\u010d. <\/span><b>\u017diga Brdnik<\/b><span style=\"font-weight: 400\"> je med drugim honorarno delal tudi za Dnevnik in Ve\u010der, potem se je odlo\u010dil za samostojno pot samozaposlenega v kulturi.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kristina Bo\u017ei\u010d in \u017diga Brdnik sta bila na Dnevniku honorarna sodelavca (z elementi delovnega razmerja). Skupaj z novinarko Barbaro Smajilo &#8211; in ostalimi, tedaj pribli\u017eno tridesetimi \u2018honorarci\u2019 &#8211; so se, ko so postali \u010dlani tri\u010dlanskega vodstva sekcije honorarcev znotraj novinarskega sindikata na Dnevniku, odlo\u010dili za njeno reaktivacijo in poskusili sodelovati tudi pri\u00a0 kolektivnih pogajanjih o pogojih dela v podjetju. Ro\u017eman je bil na Dnevniku redno zaposlen od leta 2010, a je sku\u0161al biti solidaren s honorarci.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kako je pri\u0161lo do reaktivacije honorarne sekcije in kak\u0161ne posledice je imela? \u017diga Brdnik: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cIzvedli smo anketo o stanju honorarcev v \u010dasopisu, pogajali smo se glede posameznih \u010dlenov pogodbe in na\u010dina sodelovanja. Ko se je direktor na sestanku hvalil z dobrimi poslovnimi rezultati podjetja, sem mu predlo\u017eil anketo in ga opozoril, da \u010de \u010dasopis tako dobro stoji, bi morali poskrbeti tudi za honorarce, glede na to, da jih tretjina \u017eivi pod pragom rev\u0161\u010dine. Izgovarjal se je, da honorarci delo redno zaposlenih le dopolnjujejo, a so ga uredniki opozorili, da to ne dr\u017ei. Debato je prekinil in \u010dez en teden sem dobil odpoved avtorske pogodbe. Drugi dve kolegici, ki sta to honorarno sekcijo prav tako vodili, so odrezali na druga\u010den na\u010din.\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">Kot je dejala Bo\u017ei\u010d, sta imeli ob\u010dutek, da zmanj\u0161ujejo obseg dela in s tem temelj zatrjevanj, da gre za dejansko delovno razmerje.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pritiskov pa so bili dele\u017eni tudi redno zaposleni, ki so napisali pismo v podporo honorarnim sodelavcem, ko so nekaterim od njih \u017eeleli ukiniti pav\u0161al. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cBila je cela \u0161tala, sklicevali so krizne sestanke, podpisani smo do\u017eivljali pritiske. Mene so premestili na drugo redakcijo, pa nisem bil niti vodja uporov, samo simpatiziral sem s honorarci.\u00a0 Po tem je sindikalni boj za\u010del uga\u0161ati,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je povedal Ro\u017eman.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Zaradi zaostrovanja pogojev dela in prekinitev sodelovanja, v \u010dasu, ko je v medijskih hi\u0161ah potekal tudi in\u0161pekcijski nadzor, so bile vlo\u017eene prve to\u017ebe. Na koncu je bilo teh sedem in vse so se kon\u010dale v korist delavk in delavcev. Ve\u010dina jih je \u0161la do konca, ostali pa so se &#8211; nekateri tudi zaradi \u017ee vzpostavljene sodne prakse &#8211; uspeli pogoditi. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPo to\u017ebah, v katerih so bili\u00a0 delavke in delavci uspe\u0161ni, so se stvari delno uredile, je pa prekarizacija do takrat \u017ee mo\u010dno vplivala na delovna okolja, izgubil se je skupni zanos za dobro opravljanje dela, vse mo\u010dnej\u0161i je bil ob\u010dutek, da je vsak zase, v lastni, specifi\u010dni situaciji,,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je pojasnila Kristina Bo\u017ei\u010d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Ujetost v dnevno dogajanje in ultimati<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Navsezadnje se je za odhod po ve\u010d kot petnajstih letih dela na Dnevniku odlo\u010dil tudi Andra\u017e Ro\u017eman. Zakaj? <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cUgotovil sem, da bom zelo te\u017eko delal na na\u010din, kot bi si ga \u017eelel. Rad pi\u0161em reporta\u017ee, delam intervjuje. Pisanje prispevkov samo za to, da se zapolnijo strani in da so zajete vse dnevne novice, ni zame. Manjkala mi je komunikacija\u00a0 z uredniki, niso izrazili \u017eelje po tem, da bi skupaj z nami, novinarji iskali na\u0161a mo\u010dna podro\u010dja in jih krepili. Morda bi lahko tudi jaz naredil ve\u010d, ampak ko si tako dolgo v nekem mediju, ve\u0161, kak\u0161ne so razmere in kak\u0161no je vzdu\u0161je, kaj se da in kaj ne. Svoje kreativne \u017eelje sem iz\u017eivel skozi literaturo, a prepri\u010dan sem, da bi se to isto dalo uporabiti tudi v \u010dasopisu. \u010ce bi me pri tem podpirali, bi zagrabil na polno,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je odgovoril Ro\u017eman. Dodal je, da je tu in tam sicer lahko napisal kaj dobrega: \u201c<\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">Ampak ujetost v dnevno poro\u010danje me je zelo omejevala\u201d.<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kristina Bo\u017ei\u010d se je po prisilnem odhodu z Dnevnika po vlo\u017eeni to\u017ebi za pripoznavo rednega delovnega razmerja redno zaposlila na Ve\u010deru, najprej za dolo\u010den, potem pa za nedolo\u010den \u010das. Kar se ti\u010de svobode dela je bila na Ve\u010deru zadovoljna, ni se po\u010dutila odtujeno, cini\u010dno. Imela je ob\u010dutek, da lahko dela za ljudi, ne pa za korporacijo. Tudi kar se ti\u010de vsebin, je bil v \u010dasopisu prostor, lahko je pisala o dru\u017ebeno pomembnih temah. A proti koncu je dobila nekaj namigov, da njeno delo ni najbolj za\u017eeleno. Ko se je Ve\u010der zna\u0161el v finan\u010dnih te\u017eavah in so delavce postavili pred ultimat, da jim bodo zni\u017eali pla\u010de ali jih odpu\u0161\u010dali, ob tem pa so za\u010deli tudi zaklepati \u010dlanke na spletni strani, da ti niso bili ve\u010d prosto dostopni, se je odlo\u010dila dati odpoved: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cGrozno se mi je zdelo, da \u010dlanka niso mogle ve\u010d prebirati delavke, ki so bile pripravljene z mano govoriti, da sem ga lahko sploh napisala\u201d.<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">V stiku z novinarstvom ostaja preko portala Me\u0161anec, s pisanjem za revijo Borec in nekatere druge medije. Pravi, da v mainstream medijih ne objavlja zato, ker trenutno ne vidi prostora, kamor bi \u017eelela prispevati. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNe \u017eelim delati karkoli samo za to, da delam za medije, preve\u010d imam rada ta poklic. Za pre\u017eivetje veliko la\u017eje delam nekaj \u010disto drugega, kar nima veze z novinarstvom,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">je razlo\u017eila sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Bolje pla\u010dan za \u0161ankom kot v medijih<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Za Ve\u010der je delal tudi Brdnik, a honorarno: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNa neki to\u010dki so nam za \u0161tirideset odstotkov zni\u017eali honorarje, zato sem takrat odstopil od sodelovanja. Za delo v gostilni, kjer sem kelnaril, sem bil bolje pla\u010dan kot pa za novinarsko delo, za katerega sem se \u0161olal<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">.\u201d Z Ve\u010derom je imel \u0161e eno izku\u0161njo, in sicer so ob menjavi lastni\u0161tva za nekaj \u010dasa prekinili sodelovanje z vsemi honorarci. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cDobili smo e-sporo\u010dilo in \u010dez no\u010d ostali brez dela. \u010ce nima\u0161 prihrankov, kar jih ob ubornih honorarjih v medijih obi\u010dajno nima\u0161, za\u010dne\u0161 hekti\u010dno iskati naslednjo prilo\u017enost za delo in sprejme\u0161 delo, ki nima optimalnih pogojev, ne more\u0161 se pogajat in sprejme\u0161 pa\u010d zato, da lahko pla\u010da\u0161 najemnino in polo\u017enice.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Pred epidemijo so mu na Ve\u010deru obljubljali zaposlitev, a ga potem pozneje zaradi epidemije niso mogli zaposlili. Po epidemiji so pogovore obnovili, a do zaposlitve ni pri\u0161lo.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Dokler so bili honorarji spodobni, ga tak na\u010din dela ni motil: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cAmpak to je bila zabloda. Na neki to\u010dki v \u017eivljenju pride\u0161 do to\u010dke, ko bi si rad ustvaril dru\u017eino in se ustalil. In zave\u0161 se, da si deset let delal kot norec, pa si ne more\u0161 v Mariboru privo\u0161\u010diti niti gara\u017ee, kaj \u0161ele stanovanja.\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">Najbolj ga je bolelo, ko nekateri redno zaposleni kolegi in kolegice v preteklosti niso razumeli, da na videz dober honorar pomeni bruto bruto znesek, iz katerega mora pla\u010dati \u0161e prispevke, bolni\u0161ko, regres, malico, potne stro\u0161ke in delovna sredstva. Zdaj, ko je ve\u010dina novinarjev v prekarnem polo\u017eaju, razumejo, a je marsikje \u017ee prepozno. Pla\u010de redno zaposlenih so nizke, pogoji dela slabi, varnosti ni.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Brdnik se je po slabih izku\u0161njah, ko je bil preve\u010d odvisen od dela za enega naro\u010dnika, odlo\u010dil, da se v to ne bo ve\u010d spu\u0161\u010dal: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201c\u010ce bom delal samo za enega, mora biti to redna zaposlitev z vsemi pravicami in primernim pla\u010dilom. Sicer pa sem prosto na trgu in i\u0161\u010dem nove prilo\u017enosti.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Je samozaposlen v kulturi, ob novinarskem in uredni\u0161kem delu, se ukvarja \u0161e z drugimi aktivnostmi. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cTak\u0161en na\u010din dela je zelo stresen. Sicer si sam postavljam na\u010drt, ampak sem ob tem odvisen od drugih faktorjev, zato se pogosto zgodi, da se mi obveznosti zgostijo na en teden ali mesec, potem pa norim. Veliko preklapljam med razli\u010dnimi na\u010dini dela, urejam tekst, potem moram organizirati stvari, komunicirati z ra\u010dunovodjo. V glavi se ti hitro ustvari zmeda, ki \u0161e dodatno ote\u017ei delo,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je opisal.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Socialna varnost ne bi smela biti nagrada<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pla\u010dani prispevki ne bi smeli biti vezani na dose\u017eke in statuse kot so zdaj, je bil jasen Brdnik. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cSocialna varnost ne bi smela biti nagrada, ampak pravica vsakega \u010dloveka. \u010ce bi imeli to urejeno, bi imeli tudi vzvod za pogajanja, kar bi nam prihranilo veliko stresa. Uvesti bi morali tudi standarde pla\u010dila. Pogosto kot mlad novinar ne ve\u0161, kak\u0161ni so standardi in postavke in pristane\u0161 na ni\u017eje pla\u010dilo. S tem pa prihaja do dampinga honorarjev. Ker ni standardov, uredniki in lastniki to izkori\u0161\u010dajo, vsak je sam odvisen od tega, kak\u0161en honorar si bo izboril pri dolo\u010denih medijih. In ta je pogosto na slovenskem trgu res uboren,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je dejal Brdnik.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kristina Bo\u017ei\u010d je poudarila, da je zelo pomembna gradnja medijskega kolektiva: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cDelo sedanjih organizacij medijskih delavcev se \u017eal prepogosto kon\u010da pri sestankovanju z delodajalcem s ciljem, da se bo to izteklo najugodneje za osebo, ki naj bi zastopala delavce. Premalo je te\u017enje po tem in zavezanosti k temu, da bi se izbolj\u0161ali pogoji za vse zaposlene\u201d.<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Meni, da bi glavno vpra\u0161anje moralo biti, kaj je dobro opravljeno delo in kak\u0161en smisel ima dolo\u010den prispevek. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cZahtevati moramo dobre pogoje dela, dostojne pla\u010de ter si izboriti minimalne smernice glede vrednotenja dela. Redno zaposleni bi morali biti pozorni na zunanje sodelavce, pri \u010demer bi morali biti honorarci za delodajalca dra\u017eji,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">je dejala sogovornica. Klju\u010dno vlogo, nadaljuje, lahko pri tem opravijo prav sindikati, ki bi morali proaktivno skrbeti, da so sodelavci in sodelavke v negotovih oblikah dela &#8211; \u010de \u017ee obstajajo &#8211; informirani o delavskih standardih, dogovorjenih v podjetju, in najni\u017ejem dostojnem pla\u010dilu, ki ga lahko zahtevajo za svoje delo.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Za javno dobro<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Zaradi razmer postajajo novinarji vse bolj odtujeni od svojega dela, je opozorila Bo\u017ei\u010d. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNujno potrebujemo kakovostne medijske vsebine. Odgovornost imamo do bralcev, poslu\u0161alcev in gledalcev, ne pa do projektov, evropskega denarja ali razsvetljenih lastnikov. Novinar je tukaj za ljudi. \u0160ele potem lahko za\u010dne zares delovati demokracija,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je dejala sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kvantiteta, v\u0161\u010de\u010dnost in klikanost so ve\u010d vredne od kakovosti, poglobljenosti in tehtnosti argumentov, pogoji za raziskovalno novinarstvo so danes sovra\u017eni, ugotavlja Brdnik. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cKriv je svetovni trg in razrast portalov, kjer objavljajo polizdelke,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">meni. Po njegovem se izgublja zavedanje, da je v kapitalizmu treba novinarsko delo pla\u010dati ter s tem delavcu omogo\u010diti, da si lahko zagotovi streho nad glavo in hrano na mizi.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Specializirano in preiskovalno novinarstvo po\u010dasi izginja, kar je problemati\u010dno. Od novinarjev se pri\u010dakuje, da bodo pokrivali vse, \u010dasa za pripravo poglobljenih prispevkov je vedno manj. Andra\u017e Ro\u017eman: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cTo opravi\u010dujejo s tem, da je kadra premalo, a menim, da je to le izgovor. Vodstvo \u010dasopisa ima vedno mo\u017enost druga\u010de organizirati delo, zaposliti nove ljudi ali pa izobraziti svoj kader. Ampak marsikateremu lastniku in uredniku ni v interesu, da bi se bolj poglabljali.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Tak na\u010din dela privede do cenzure zaradi pogojev dela, ki novinarju onemogo\u010dajo, da bi se loteval dru\u017ebeno pomembnih zgodb oziroma da bi se posvetil nekemu podro\u010dju, ki ga zanima. Ro\u017eman opozarja, da se od novinarjev pri\u010dakuje, da bodo pri izbiri tem tr\u017eno razmi\u0161ljali in da se bodo prilagajali bralcem:<\/span><i><span style=\"font-weight: 400\"> \u201cPozabljamo pa, da bi naj bilo na\u0161e vodilo pisanje v javnem interesu<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">.\u201d Ker so novinarji v razli\u010dnih finan\u010dnih situacijah in je njihova eksistenca razli\u010dno ogro\u017eena, se tako marsikdo odpove kak\u0161ni temi ali pa namerno kaj izpusti, zapi\u0161e druga\u010de. Problem je tudi, da uredniki danes niso ve\u010d branik uredni\u0161tva in novinarjev, kot so bili v preteklosti, ampak vedno bolj zastopajo interese lastnikov. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cTo je katastrofa za novinarstvo,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je jasen Ro\u017eman.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Vedno ve\u010d je hujskanja proti novinarjem, kar s pridom izrabljajo tudi politiki. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNovinarji so pogosto dele\u017eni pritiskov javnosti, ki so v\u010dasih res upravi\u010deni, pogosto pa ne. Pogosto so tudi \u017eivljenjsko ogro\u017eeni, sploh na vojnih obmo\u010djih, v totalitarnih re\u017eimih. Tudi v navidezno demokrati\u010dnih re\u017eimih smo \u017ee videli atentate ali pa zapiranje novinarjev. Ogro\u017ea\u0161 svoje \u017eivljenje in zdravje, na koncu pa nisi niti dostojno pla\u010dan in spo\u0161tovan. Malo nor mora\u0161 biti, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">je dejal Brdnik.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Medijska hi\u0161a naj bo varno zavetje<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Novinarji naj bodo pri svojem delu avtonomni in neodvisni, je jasen Ro\u017eman, ki dodaja, da mora postati medijska hi\u0161a varno zavetje z dobrimi pogoji za delo. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPomembno je ustvariti okolje, kjer novinarke in novinarji ne bodo individualizirani in fragmentirani.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Pla\u010de naj bodo dostojne, zagotovljeni naj bodo vsi potrebni pripomo\u010dki za delo, uredniki naj komunicirajo z novinarji, jih povpra\u0161ajo o njihovih \u017eeljah. Ro\u017eman \u0161e poudari, da ko se pogovarjamo o boju za delavske pravice, preve\u010dkrat govorimo samo o pogojih dela, pla\u010dah, \u0161tevilu dni dopusta: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNe smemo se tukaj ustaviti. Zavedati se moramo na\u0161e vloge v dru\u017ebi. Delavski boj moramo v\u010dasih prestaviti iz tega, v kak\u0161nih pogojih delamo, na to, v kaj in kako delamo.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n<p><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cKapitalizem neprestano \u010drpa na\u0161o prese\u017eno vrednost, vse je podrejeno diktatu dobi\u010dka in to uni\u010duje tudi novinarstvo. Ta sistem nas vodi v propad dru\u017ebe in ekosistema,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">razpravlja Brdnik. Krivi so tudi ljudje, ki so na pozicijah mo\u010di in te ne izkoristijo, da bi se borili za bolj\u0161e pogoje dela. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNismo krivi prekarni delavci, ki nimamo te mo\u010di, mi smo prepu\u0161\u010deni sami sebi.<\/span><\/i> <i><span style=\"font-weight: 400\">Na dolgi rok je zelo pomembno povezovanje.\u201d\u00a0 <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">Brdnik se je zato v\u010dlanil v Sindikat za ustvarjalnost in kulturo ZASUK, podpira pa tudi Sindikat novinarjev Slovenije in meni, da bi se morali v boju za kakovostno novinarstvo in delavske pravice \u010dim bolj zdru\u017eevati in solidarizirati.<\/span><i><span style=\"font-weight: 400\"> &#8220;Verjamem, da bo ozko usmerjen sindikalni boj, ki se ukvarja zgolj s posami\u010dnimi segmenti delavskih pravic, prekratek, \u010de za njim ne bo politi\u010dnega na\u010drta za skupno spremembo politi\u010dnega sistema.&#8221;\u00a0<\/span><\/i><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7037\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"7\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7037\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7037\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"7\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7037\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a><div class=\"content\"><p><b>AVTORICA: ANA LAH<\/b><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pred vami je drugi \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. V za\u010detnem delu serije odpiramo dialog z medijskimi delavkami in delavci in sku\u0161amo kar se da natan\u010dno predstaviti pogoje dela v medijih.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Prvi \u010dlanek si lahko preberete <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-1-del-malo-nor-moras-biti-da-si-novinar-kapo-dol-vsem-ki-vztrajajo\/\">TUKAJ<\/a><\/span><span style=\"font-weight: 400\">.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Mlaj\u0161i novinar je steber RTV-ja<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Naj za za\u010detek opi\u0161emo polo\u017eaj tistih, ki so (relativno) na za\u010detku svoje kariere. <\/span><b>Matej Simi\u010d<\/b><span style=\"font-weight: 400\"> je v \u010dasu \u0161tudija novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih delal na Radiu Brezje, BKTV, Planet TV, na portalu O\u0161tro, \u010dasniku Ve\u010der in Televiziji Slovenija. Zdaj \u0161tudira govor na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo. <\/span><b>Gal Krizmani\u010d<\/b><span style=\"font-weight: 400\"> je trenutno odgovorni urednik na Radiu \u0160tudent, kjer je eden redkih redno zaposlenih. Tudi on je delal na Televiziji Slovenija. Oba sogovornika sta na RTV opravljala delo mlaj\u0161ega de\u017eurnega.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kak\u0161ne so bile njune zadol\u017eitve? Avtorskih prispevkov (razen izjemoma kaj manj pomembnega za jutranji program) nista pripravljala. Vedeti sta morala, o \u010dem je prispevek, pregledovala sta videomaterial, pridobivala agencijske posnetke, kraj\u0161ala prispevke, opremljala zvok s sliko, pisala imena in priimke ob sogovornikih, vstavljala podnapise, urejala prispevke dopisnikov. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cTo je bolj ali manj tehni\u010dno delo, ki je zelo pomembno. Mlaj\u0161i de\u017eurni je steber, ki dr\u017ei vse skupaj. Je povezovalna to\u010dka med dopisniki po svetu, ljudmi znotraj hi\u0161e, tehniki, prevajalci. Ve\u010d kot 70 odstotkov slike, ki je vidimo pri poro\u010dilih, je delo mlaj\u0161ega novinarja,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je pojasnil Simi\u010d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">To delo pogosto opravljajo za\u010detniki preko pogodb civilnega prava, sta povedala sogovornika. Na mlaj\u0161em de\u017eurnem, ki je pogosto honorarni sodelavec, le\u017ei ogromna odgovornost. Pomladi 2019, ko je Krizmani\u010d za\u010del delati, je bila na mestu tak\u0161na rotacija, da so <\/span><span style=\"font-weight: 400\">bili v enem dnevu v slu\u017ebi trije in so se turnusi tako prekrivali, da so bili kraj\u0161i \u010das pred dnevnikom vsi trije lahko v slu\u017ebi. A to je trajalo kratek \u010das, poleti istega leta se je \u0161tevilo de\u017eurnih na dan \u017ee zmanj\u0161alo. <\/span><span style=\"font-weight: 400\">Ko je za\u010del Simi\u010d, sta na izmeno isto delo opravljala dva, \u010dez nekaj \u010dasa pa samo \u0161e eden. Obseg dela pa je ostal enak. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNa neki to\u010dki smo delo mlaj\u0161ega de\u017eurnega opravljali samo trije in \u010de bi kdo od nas zbolel, ne bi bilo \u010dloveka, ki bi pri\u0161el v slu\u017ebo,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je povedal Simi\u010d. Krizmani\u010d je do kadrovske politike na RTV-ju kriti\u010den, meni, da ne razmi\u0161ljajo dolgoro\u010dno, ampak kampanjsko re\u0161ujejo kadrovski manko, tudi z zaposlovanjem honorarnih sodelavcev.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Prav odpu\u0161\u010danja, manko zaposlovanja in nenadome\u0161\u010danja upokojitev so privedla do krize v medijih. Gal Krizmani\u010d: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNa RTV-ju je desk informativnega programa na pol prazen. V prostoru, ki je bil prvotno zgrajen za 20 ljudi, jih danes dela \u0161est. To vpliva tudi na kakovost prispevkov, saj morajo ljudje delati ve\u010d prispevkov in imajo premalo \u010dasa, da bi temo poglobljeno raziskali. Ve\u010d je namre\u010d poudarka na kratkih in udarnih prispevkih.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Vedno ve\u010d dela in manj zaposlenih opa\u017ea tudi novinar <\/span><b>Ga\u0161per Andrinek<\/b><span style=\"font-weight: 400\">, ki je zaposlen na Valu202: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201c\u0160tevilo zaposlenih se ves \u010das kr\u010di, ne zaradi radijskega vodstva, ampak zaradi zahtev vi\u0161je.<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">\u201c Na Valu202 se sicer trudijo, da se to ne pozna na kakovosti vsebin in kar se ti\u010de poslu\u0161anosti je ta \u0161e vedno zelo visoka. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cOpa\u017eamo pa, da so tisti, ki delajo zahtevnej\u0161e raziskovalne projekte preobremenjeni. Raziskovalnih projektov si lahko privo\u0161\u010dimo manj, potrebujemo ve\u010d kadra,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je povedal Andrinek.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Okorno napredovanje<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kako hitro lahko mlad novinar napreduje? Zelo odvisno od medija. Na Valu202 mladim dajejo prilo\u017enost, je pa zelo veliko odvisno od posameznikove samoiniciativnosti, sposobnosti in drznosti, odgovarja Andrinek.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Na Televiziji Slovenija je sistem napredovanja okoren in neustrezen, saj se napreduje bolj ali manj samo po senioriteti, torej napreduje\u0161, ko napreduje oseba pred tabo ali pa se kdo upokoji, ugotavljata Simi\u010d in Krizmani\u010d. Naslednja stopni\u010dka za mlaj\u0161ega de\u017eurnega je starej\u0161i de\u017eurni, ki je zadol\u017een za pisanje vesti, ki jih bere voditelj Dnevnika. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPotem te po\u0161ljejo na teren, \u010de so kak\u0161ni dogodki, ki jih nih\u010de no\u010de pokriti, med vikendom pa obvezno promet,<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">\u201d pojasnjuje Krizmani\u010d. Simi\u010d: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPo desetih letih dela nima\u0161 novinarskih kontaktov, kariere, ni\u010desar. \u010cisto realno je, da ljudje postanejo dopisniki za zunanjo politiko pri 50. letih, ko niso ve\u010d na vrhuncu mo\u010di.\u201d\u00a0<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Krizmani\u010d opozarja, da med ljudmi, ki so pri\u0161li na polo\u017eaje v <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201czlatih \u010dasih novinarstva\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> in mlaj\u0161imi novinarji, ni ob\u010dutiti medgeneracijskega razumevanja. Medgeneracijsko sodelovanje pogre\u0161a tudi Simi\u010d: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cMladi bi lahko prispevali s sve\u017eimi idejami in druga\u010dnim pogledom na svet, starej\u0161i pa z izku\u0161njami. Jasno je, da mladi nekaterih del zaradi starost ne morejo opravljati. Vodenje Dnevnika na primer zahteva izku\u0161enega starej\u0161ega voditelja, ki bo na kameri deloval zaupanja vredno.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Za televizijskega novinarja je nujno, da obvlada delo mlaj\u0161ega novinarja, saj se bo tak novinar bolje zna\u0161el in imel pregled na ustvarjanjem vsebin, se strinjata Simi\u010d in Krizmani\u010d. A leto dni tovrstnega dela bi moralo zadostovati, tri ali \u0161e ve\u010d let na tem polo\u017eaju je absolutno preve\u010d, sta prepri\u010dana. Krizmani\u010d je po enem letu dela od\u0161el na Radio \u0160tudent, Simi\u010d pa je bil mlaj\u0161i de\u017eurni tri leta, saj <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cni bilo denarja za napredovanje\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Vr\u017een v vodo, dobri pogoji in malo denarja<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kako je bilo delati za druge medije, smo vpra\u0161ali Mateja Simi\u010da. Kar se ti\u010de dela na komercialni televiziji Planet TV pravi, da so ga kot mladega novinarja \u201cvrgli v vodo\u201d. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPo eni strani je bilo to dobro, ker sem se ogromno nau\u010dil, delal sem na terenu in pokrival prakti\u010dno vse. Svobodo sem imel, je pa res, da sem kot zelenc preve\u010d upo\u0161teval nasvete urednikov, koga naj uporabim za sogovornika.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Urednika sta ga sicer veliko nau\u010dila in kar se ti\u010de opravljenega dela, <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201clahko gre mirno spat\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">, je pa retroperspektivno kriti\u010den do prispevkov pa tudi tega, kdo so bili njegovi nadrejeni. Kot \u0161tudenta ga ni tako motil manko profesionalizma, bi ga pa to motilo, \u010de bi danes tam ponovno opravljal delo.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kot je dejal, je imel dobre pogoje za delo na O\u0161trem. V\u0161e\u010d mu je bil profesionalizem, visoko postavljeni standardi ter dovolj \u010dasa za pripravo \u010dlankov. Nau\u010dil se je ogromno in koristi mu \u0161e danes. Je pa bilo pla\u010dilo glede na obseg dela nizko, kar ga kot \u0161tudenta, \u017eeljnega znanja, ni tako motilo. Dovolj \u010dasa za pripravo prispevkov je imel tudi na Ve\u010deru, prav tako je imel svobodo glede izbire tem. Ker je za vse medije delal ali preko avtorske pogodbe ali \u0161tudentske napotnice, se nikjer ni dejansko po\u010dutil enakovrednega ostalim zaposlenim. Meni, da je bil razlog dejstvo, da ni delal vsak dan, kar je ote\u017eevalo navezovanje stikov.\u00a0<\/span><\/p>\n<div style=\"width: 960px\" class=\"wp-video\"><video class=\"wp-video-shortcode\" id=\"video-3175-7\" width=\"960\" height=\"540\" preload=\"metadata\" controls=\"controls\"><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Matej-Simic-o-zeljah-za-prihodnost.mp4\">https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Matej-Simic-o-zeljah-za-prihodnost.mp4<\/a><\/video><\/div>\n<p><em>VIDEO: Matej Simi\u010d o \u017eeljah za prihodnost.<\/em><\/p>\n<p><strong>Mentorstvo za mlade?<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u010ce se starej\u0161e generacije \u0161e spomnijo mentorskega sistema za mlade novinarje, je danes to za mlade v ve\u010dini medijev nekaj nepredstavljivega. Ve\u010dina uvajanja poteka po principu <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cznajdi se sam&#8221;. <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">Simi\u010d in Krizmani\u010d sta na za\u010detku kariere pri ve\u010djih medijih pogre\u0161ala ve\u010d spodbude in mentorstva. Sploh na Televiziji Slovenija se po mnenju Krizmani\u010da preve\u010d ukvarjajo s formo in premalo z vsebino in zato se to ne ceni niti pri usposabljanju niti napredovanjih.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Potrebovali bi nek splo\u0161en cehovski mentorski program s skupino izku\u0161enih ljudi, ki bi bili pripravljeni prisluhniti te\u017eavam pa tudi idejam mlaj\u0161ih kolegov in kolegic, ki komaj vstopajo v svet novinarstva, je prepri\u010dan Ga\u0161per Andrinek.<\/span><\/p>\n<div style=\"width: 640px\" class=\"wp-video\"><video class=\"wp-video-shortcode\" id=\"video-3175-8\" width=\"640\" height=\"360\" preload=\"metadata\" controls=\"controls\"><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Gasper-Andrinek-o-mentorstvu-1.mp4\">https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Gasper-Andrinek-o-mentorstvu-1.mp4<\/a><\/video><\/div>\n<p><em>VIDEO: Ga\u0161per Andrinek o mentorstvu.<\/em><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pozitivno izku\u0161njo z uvajanjem v novinarstvo ima <\/span><b>Eva Jakomin<\/b><span style=\"font-weight: 400\">, ki preko \u0161tudentske napotnice dela za Slovensko tiskovno agencijo (STA). Za\u010dela je z delom organizatorke, nedavno so jo uvedli \u0161e v delo dopisnice z Obale. Zadovoljna je s svojo mentorico, sicer urednico dopisnikov. Povedala je, da je za uvajanje imela dovolj \u010dasa in da je bilo postopno.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pribli\u017eno dva meseca je na terenu spremljala novinarje in bila z mentorico v pisarni, kjer se je postopoma pripravljala na samostojno delo. Kar nekaj besedil je napisala samo za vajo, mentorica jih je popravila in ji pojasnila, kako jih izbolj\u0161ati. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cKo je \u0161lo kaj v objavo, sva z mentorico besedilo ve\u010dkrat pregledali,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> je dejala.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kljub pomanjkanju sredstev za normalno delovanje imajo dobro vzpostavljen sistem uvajanja tudi na Radiu \u0160tudent. Ker delajo s \u0161tudentsko populacijo in se vsako leto menja pribli\u017eno \u010detrtina ljudi, je sistem avdicij \u0161e toliko bolj pomemben. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cZa nas je izobra\u017eevanje ljudi glavno, kar jim lahko ponudimo, ker jim denarja ne moremo dati,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> pove Krizmani\u010d. Novinarji na radiu delajo namre\u010d ve\u010dinoma za simboli\u010dno pla\u010dilo preko \u0161tudentske napotnice, uredniki so pla\u010dani honorarno.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Zaradi oblikovanega sistema mentorstva se zdi Krizmani\u010du smiselno, da bi imeli na ravni poklica izkaz kompetenc, ki bi ga lahko medij, ki investira v usposabljanje kadrov, kot je Radio \u0160tudent, izdal za nekoga, ki bi pri njih delal ve\u010d let.<\/span><\/p>\n<p><strong>Perspektivnost? Za drobi\u017e nosi\u0161 ime na pladnju<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ne. Je kratek in jasen odgovor Mateja Simi\u010da na vpra\u0161anje, \u010de je novinarstvo za mlade danes perspektivno. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cSvoje ime nosi\u0161 na pladnju pred javnostjo za mizerno pla\u010dilo, ob tem pa se soo\u010da\u0161 \u0161e z razli\u010dnimi pritiski in \u010dasovnimi roki. Te\u017eko razmeji\u0161 slu\u017ebeni in prosti \u010das, vikende, praznike, pri\u010dakuje se, da si vedno na voljo. Novinarstvo je razvrednoteno zaradi pritiskov trga. Vedno ve\u010d\u00a0 je rumenizma, famoznih naslovov, ki so namenjeni samo klikom. S tem poneumljamo ljudi in zasen\u010dimo pomembne teme,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> razmi\u0161lja Simi\u010d. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kdo je kriv? Trg in medijski lastniki. Pa tudi uredniki, ki izvr\u0161ujejo zahteve trga in medijskih lastnikov, meni mlad novinar.\u00a0 <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pred \u0161tudijem novinarstva se je zavedal, da gre za poklic, kjer si vedno v pripravljenosti: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNisem pa vedel, da bodo pogoji dela tako slabi, da bo toliko tekmovalnosti, zahrbtnosti. A tudi, \u010de bi vse to vedel, bi se odlo\u010dil isto, saj mi znanje koristi tudi pri opravljanju drugih del. Dobil sem bolj trdo ko\u017eo.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Gala Krizmani\u010da pa, kot ne ve\u010d rosno mladega novinarja, skrbi, da bo moral, ko bo zapustil Radio \u0160tudent, za\u010deti od za\u010detka. Meni, da je v ve\u010dini medijev za karierno napredovanje mladega novinarja najbolje, \u010de se dovolj zgodaj nekje \u201c<\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">utabori<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">\u201d in \u010daka, da se ljudje upokojijo.<\/span><\/p>\n<p><strong>Osnovni pogoji za delo<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kaj bi se moralo spremeniti, da bi bil novinarski poklic v prihodnosti bolj perspektiven? <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201c\u017delel bi si, da bi postalo najbolj normalno na svetu, da ko pridem na neko novo delovno mesto ne glede na to, na kak na\u010din sem zaposlen, mi prvi delovni dan \u0161ef da telefon, diktafon in slu\u017ebeni ra\u010dunalnik. Telefon je najbolj osnovno delovno orodje, brez katerega ne more\u0161 opravljati poklica. Res je, da je narava dela taka, da kdaj ne lo\u010di\u0161 zasebnega in slu\u017ebenega \u017eivljenja in dela\u0161 kdaj na lastno \u017eeljo tudi dlje in ve\u010d. Ampak v zameno za to bi pri\u010dakoval vsaj zagotovitev osnovnih pogojev,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> odgovarja Simi\u010d. \u017deli si redne in varne zaposlitve z vsemi osnovnimi delavskimi pravicami, kot sta regres in bolni\u0161ka. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPa da se spo\u0161tuje, \u010de je nekdo na dopustu in bolni\u0161ki. Ne pa da te uredniki grdo gledajo, \u010de re\u010de\u0161, da ne more\u0161 delati na dopustu,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">\u0161e pripomni.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Krizmani\u010d upa, da bo novinarstvo v prihodnosti ohranilo ne preve\u010d birokratsko dolo\u010den kriterij za delo, torej da \u0161tudij novinarstva ni pogoj za opravljanje novinarskega poklica. Po njegovem opa\u017eanju namre\u010d ve\u010dina najbolj\u0161ih novinarjev ni \u0161tudirala novinarstva.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Andrinek meni, da mediji nujno potrebujejo spremembo in osve\u017eitev zakonodaje. Urediti pa bi morali tudi sofinanciranje medijev s strani dr\u017eave, zgledovati bi se morali po praksah iz tujine. Nujno pa bi bilo tudi sistemati\u010dno delati na medijskem opismenjevanju splo\u0161ne javnosti (za\u010den\u0161i v \u0161olah) in gojenju medijske kulture, \u0161e dodaja.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Novinarski ego\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">A za vse slabo, kar se medijem godi, niso krivi samo lastniki. Delno gre pripisati krivdo tudi nam, novinarjem in urednikom, slabi organizaciji dela in pomanjkanju samokritike.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Andrinek meni, da ekskluzivnih zgodb konkuren\u010dnega medija ne bi smeli jemati kot lastni poraz, ampak spodbudo: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cSuper, \u010de so imeli ekskluzivo, bomo pa imeli mi naslednji\u010d nekaj drugega. Morali bi se bolj podpirati. Struje, ki \u017eelijo uni\u010diti neodvisno preiskovalno novinarstvo, se veliko la\u017eje pove\u017eejo kot novinarji med sabo. A verjamem, da lahko mlaj\u0161e generacije to prese\u017eejo.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Problemati\u010den je ta na\u0161 novinarski ego, \u0161e izpostavlja Andrinek:<\/span><i><span style=\"font-weight: 400\"> \u201cVedno bi morali razmi\u0161ljati, kako bi bili bolj\u0161i, kako bi lahko pomagali dru\u017ebi. Ne pa da stopimo na piedestal in izkori\u0161\u010damo razlagalno mo\u010d, kot da smo vsemogo\u010dni.<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">\u201d <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Krizmani\u010d pa meni, da je problem novinarstva ravno v tem, da namesto, da razlaga in ume\u0161\u010da v kontekst, samo ponavlja, kaj je nekdo rekel ali napisal: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">&#8220;Ogromno pomembnih stvari, ki jih poro\u010damo, so javne objave, ki pa se jih niti sami novinarji ne potrudijo razumeti. Primerov za to je ne\u0161teto: Zmotilo me je nedavno poro\u010danje na Delu in potem \u0161e na 24ur in MMC o &#8220;gaserjih&#8221; in &#8220;limkah&#8221;. Ogor\u010den sem bil nad neodgovornostjo avtorjev in urednikov, saj se mi zdi, da ti prispevki spodbujajo nestrpnost in so dejansko rasisti\u010dni. Mladim bi morali pomagali razumeti njihov lastni sentiment v svetu, kjer \u0161e spoznavajo svoje mesto, pojasniti, kak\u0161en je bil dru\u017ebeni kontekst atributov, ki so jih sami prevzeli.&#8221;<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Krizmani\u010d je v pogovoru izrazil tudi razo\u010daranje, ker se na televiziji ve\u010d ukvarjajo s formo in premalo z vsebino. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">&#8220;Televizija se gleda, zato je pri ustvarjanju tega medija mnogokrat pomembnej\u0161a slika od vsebine. Seveda je vedno pomembno, da podamo to\u010dne informacije, ampak pogosto televizijci dolo\u010dene izberejo, ker se jih da predstaviti na bolj seksi na\u010din,&#8221; <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">je bil kriti\u010den Simi\u010d.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ko pride do napak, se zelo hitro pozabijo, \u010de\u0161, gremo dalje, pove Simi\u010d. Na manko refleksije ob napakah opozarja \u0161e en sogovornik, <\/span><b>Boris Vasev<\/b><span style=\"font-weight: 400\">, ki dela kot novinar v zunanjepoliti\u010dni redakciji na portalu MMC. <\/span><b><i>\u201c<\/i><\/b><i><span style=\"font-weight: 400\">Ob ve\u010djih napakah bi se morali na ravni uredni\u0161tva spo\u0161tljivo pogovoriti, kaj je \u0161lo narobe in kako bomo tak\u0161ne napake prepre\u010dili. Na RTV-ju ni kulture konflikta, ni kulture nasprotovanja uredniku in kulture argumentiranja, vsaj za MMC lahko to potrdim,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">je dejal Vasev in dodal, da so prispevki pogosto povr\u0161inski. \u017delel bi si ve\u010d konstruktivne kritike s strani urednikov in kolegov.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Konstantne novice na ra\u010dun avtorskih prispevkov<\/strong><\/p>\n<p><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cMMC je v osnovi novi\u010darski portal, kjer morajo biti konstantno objavljene vsebine. Tri novice na dan niso dovolj, samo na zunanji jih mora biti ve\u010d kot deset. Delamo bolj ali manj agencijsko novinarstvo. \u010cesar ni za podcenjevati, ker si ljudje pogled na svet v veliki meri oblikujemo na podlagi naslovov in kratkih novic. Korektnost poro\u010danja, razumevanje tematike in izbira naslova je zelo pomembna naloga, paziti na vse to pri prena\u0161anju agencijskih novic je mukotrpno in neizpopolnjujo\u010de,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> razmi\u0161lja Vasev.\u00a0<\/span><\/p>\n<div style=\"width: 640px\" class=\"wp-video\"><video class=\"wp-video-shortcode\" id=\"video-3175-9\" width=\"640\" height=\"360\" preload=\"metadata\" controls=\"controls\"><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Vasev-o-avtorskih-prispevkih-na-MMC.mp4\">https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Vasev-o-avtorskih-prispevkih-na-MMC.mp4<\/a><\/video><\/div>\n<p><em>VIDEO: Boris Vasev o avtorskih prispevkih na MMC.<\/em><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Novinarji na MMC sicer imajo svobodo glede izbire tem za avtorske prispevke, prav tako si lahko sami izberejo sogovornike in se odlo\u010dijo, kako bodo temo razdelali. A \u010das, ki ga ob spletnem de\u017eurstvu namenijo za avtorske prispevke, je zelo okrnjen: <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cKonstantno imamo borbe glede \u0161tevila ur, ki jih lahko namenimo pripravi avtorskih \u010dlankov. Urnike delamo za en mesec vnaprej in zdaj na koncu meseca bi jaz moral \u017ee vedeti, koliko dni oziroma ur si naj vzamem za avtorski prispevek in kaj bodo sploh teme. Te\u017eko ve\u0161 za naprej, kaj se bo dogajalo.\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> Tak\u0161en odnos novinarjem jemlje tisto, od \u010desar je v najve\u010dji meri dandanes odvisna kakovost prispevka &#8211; entuziazem. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201cTega mediji ne bi smeli dopustiti. Volja posameznika niha glede na to, kar se mu dogaja v \u017eivljenju. <\/span><\/i><i><span style=\"font-weight: 400\">Zato kakovost dela ne bi smela biti odvisna od nje, ampak od organizacije na sistemski ravni. Entuziazem se v nekaj letih nespodbudnega okolja porabi. Po dolo\u010denem \u010dasu se ti ne da ve\u010d prerekati,\u201d <\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\">je izpostavil Vasev.<\/span><\/p>\n<p><strong>Preizpra\u0161evanje lastnih avtoritet<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kot novinarja zunanjepoliti\u010dnega uredni\u0161tva ga moti, da ni sredstev za terensko delo. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201c\u010ce ho\u010de\u0161 res razumeti, kaj se dogaja, mora\u0161 biti na terenu precej \u010dasa, tega pa ne bo nih\u010de financiral. V petih dneh v Ukrajini nima\u0161 \u010dasa, da bi spoznal ljudi, se pogovarjal in res razumel situacijo,\u201d<\/span><\/i><span style=\"font-weight: 400\"> razpravlja novinar MMC-ja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pla\u010de novinarjev na portalu so precej ni\u017eje od pla\u010d na televiziji in radiu, pa gre po besedah Borisa Vaseva za enako zahtevno delo. Ker nima visokih stro\u0161kov v \u017eivljenju, se mu pla\u010da sicer ne zdi slaba, zaveda se tudi, da je v primerjavi z novinarji na drugih portalih privilegiran.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kaj pa si \u017eeli za novinarstvo v prihodnosti? Predvsem je zelo pomembno, da je sistemsko dolo\u010deno, da mora urednik dobiti soglasje uredni\u0161tva, izpostavlja sogovornik iz MMC-ja. <\/span><i><span style=\"font-weight: 400\">\u201c\u010ce tega ni, je kolektiv odvisen od sre\u010de. In \u010de dela\u0161 pod diktirko nekoga, ki je vsiljen, ne more funkcionirati.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u017deli si \u0161e, da hierarhija ne bi bila tako ponotranjena, kot je: &#8220;Kolektivne razredne zavesti ni, vodstvo se tega zaveda in izkori\u0161\u010da sebi v prid. K direktorju ali pa urednikom bi novinarji morali pristopiti s pozicije, da smo jim enakovredni. Kako bomo pa preizpra\u0161evali avtoritete, o katerih poro\u010damo, \u010de ne znamo preizpra\u0161evati niti lastnih avtoritet?\u201d<\/span><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7038\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"8\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7038\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Polo\u017eaj medijskih delavcev 3. del: \"Dvigujemo nivo, a nas imajo za stro\u0161ek\"<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7038\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"8\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7038\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-3-del-dvigujemo-nivo-a-nas-imajo-za-strosek\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev 3. del: &#8220;Dvigujemo nivo, a nas imajo za stro\u0161ek&#8221;<\/a><div class=\"content\"><p>AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n<p>Pred vami je tretji \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. <span style=\"font-weight: 400\">V tokratnem na temo pogojev medijskih delavk in delavcev smo se pogovarjali s fotoreporterjem, garderoberko, organizatorko in pomo\u010dnico v fotouredni\u0161tvu, tonskim mojstrom in lektorico.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><em>Prva dva \u010dlanka sta na voljo tukaj:<\/em><\/p>\n<p><em><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-1-del-malo-nor-moras-biti-da-si-novinar-kapo-dol-vsem-ki-vztrajajo\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: &#8220;Malo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo&#8221;<\/a><\/em><\/p>\n<p><em>P<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva\/\">olo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a><\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Fotoreporter: Neko\u010d si \u017eelim \u017eiveti samo od fotoreporterstva<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cOd nekdaj sem si \u017eelel fotografirati za medije,\u201d je takoj na za\u010detku pogovora izpostavil fotoreporter Ga\u0161per Le\u0161nik, ki od leta 2012 honorarno sodeluje z Mladino. S sodelavci na Mladini ima zelo dobre odnose.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u00a0<\/span><span style=\"font-weight: 400\">\u201cFoto\u017eurnalizem me je zasvojil. Na trenutke je lahko delo tudi nevarno, a prav zaradi tega adrenalina se vedno znova vra\u010dam,\u201d je povedal in dodal, da \u010de bi lahko \u017eivel samo od tega, bi z najve\u010djim veseljem. Da lahko pre\u017eivi, je redno zaposlen v knji\u017enici, urnik pa usklajuje glede na izmene. \u201c\u010ce sem v knji\u017enici popoldne, grem fotografirat dopoldne. V\u010dasih grem kak kraj\u0161i dogodek fotografirat kar med malico,\u201d je pojasnil. Mnogo njegovih kolegov fotoreporterjev ob honorarnem delu za medije opravlja tudi druga dela za pre\u017eivetje.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Fotoreporterji so bili \u0161e posebej v obdobju zadnjih dveh let med delom pogosto izpostavljeni nevarnostim, dele\u017eni so bili tako napadov kot tudi popisovanj s strani policije, je opozoril.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ob tem nemalokrat prihaja \u0161e do kr\u0161itev njihovih avtorskih pravic, honorarni delavci se soo\u010dajo \u0161e s te\u017eavami zaradi neusklajenih cen fotoreporterskih storitev. Le\u0161nik meni, da bi se polo\u017eaj honorarnih fotoreporterjev pomembno izbolj\u0161al \u017ee s tem, da bi se vzpostavil skupen trg in enoten cenik: \u201cBolj za\u0161\u010diten bi morali biti tudi na terenu. Idealno bi seveda bilo, \u010de bi bili zaposleni za polni delovni \u010das, imeli ustrezno izobrazbo in bili dostojno pla\u010dani. Dodatno finan\u010dno ovrednotene bi morale biti tudi nadure\u201d.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ob dejstvu, da so telefoni vedno bolj zmogljivi in da lahko fotografijo namesto fotografa danes posname \u017ee novinar ali celo civilist, smo Le\u0161nika vpra\u0161ali, ali ga je strah, da bi poklic fotoreporterja izginil. Dobra in profesionalna fotografija je za medij zelo pomembna, \u010deprav je v\u010dasih bralci in uredniki ne cenijo dovolj. Prepri\u010dan je, da bi na teren morali odhajati ustrezno usposobljeni ljudje: \u201cSamo pritisk na spro\u017eilec ni dovolj. Fotoreporterji moramo, podobno kot novinarji, ujeti trenutek dogajanja, poglavje na\u0161e zgodovine. Delo ni nikoli dolgo\u010dasno, hitrost, poznavanje dogajanja in ob\u010dutek za fotografijo je klju\u010dnega pomena\u201d. Telefon ne more nadomestiti dobrega fotoaparata, po drugi strani pa je prav telefon vedno pri roki, zato ga uporablja tudi sam. Tako je namre\u010d fotografija hitreje na voljo za objavo v medijih.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Z \u017eeljo, da bi se polo\u017eaj fotoreporterjev sistemsko izbolj\u0161al, se je priklju\u010dil <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/na-koncu-za-objavljeno-fotografijo-dobimo-manj-kot-20-evrov\/\">Aktivu fotoreporterjev in fotografov<\/a> v okviru Dru\u0161tva novinarjev Slovenije. Hvale\u017een je za vso podporo, ki jo dobi od dru\u0161tva. Verjame, da lahko le zdru\u017eeno delavstvo pripelje do dru\u017ebenih sprememb. Bi si pa \u017eelel ve\u010d razumevanja javnosti do tega sicer po\u017ertvovalnega in nevarnega poklica.<\/span><\/p>\n<p><strong>Garderoberka: Tako zelo me \u201ccenijo\u201d, da sem po 30h letih \u0161e vedno na minimalcu<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Garderoberka Ariana Malec ve\u010d kot 30 let dela na Televiziji Slovenija, pred tem je bila honorarna delavka. Kot svobodnjakinja je delala \u0161e na reklamah, filmih, pa tudi v gledali\u0161\u010du. V svoji karieri je ob vsakodnevnih oddajah sodelovala \u0161e pri snemanju okoli 40 filmov, nadaljevank, dokumentarcev, tudi stilnih in zgodovinskih. \u201cPo tolikih letih dela sem v svojem poklicu \u017ee izku\u0161ena, da marsikaj predvidevam vnaprej\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Njen delovni \u010das je neenakomeren. \u201cGarderoberke delamo na ve\u010dini oddaj, filmov in dokumentarcev, ki jih posname na\u0161a hi\u0161a (op. a. RTV). Vsaka oddaja ima svoje zakonitosti: od obla\u010dil do \u0161tevila ljudi, ki jih moramo oble\u010di. Na primer za oddajo Kaj dogaja moramo pripraviti kostum lovca, medveda, policaja. Kar se ti\u010de pogovornih in razvedrilnih oddaj pa smo odgovorne za to, da je oseba pred kamero videti dobro in samozavestno. Ko delamo zgodovinske oddaje, moramo poznati tudi modo, ki je bila aktualna tisto zgodovinsko obdobje,\u201d je pojasnila.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPresoditi moramo, kako osebo oble\u010di, kak\u0161no postavo ima, kako izpostaviti to, kar je na njej lepo in kako skriti pomanjkljivosti.\u00a0 Likamo, o\u017eimo, \u0161irimo, barvamo \u2026 Poznati moramo vsebino oddaje, kako se bo oseba gibala, kak\u0161na bo osvetljava, kaj se bo videlo na kameri in kaj ne, kam je najbolj smiselno namestiti mikrofone, da ne bodo motili zvoka \u2026 Pri filmih moramo natan\u010dno poznati scenarij. Izvajalcem moramo dati ob\u010dutek, da bo vse v redu, da bodo videti dobro, samozavestno. Pa to \u0161e ni vse. Oddaje moramo tudi popisati, vedeti kje je kaj v garderobi, v kak\u0161nem stanju so obla\u010dila.&#8221; A kljub odgovornosti in zahtevnosti poklica je ta \u017eal prepogosto spregledan in premalo cenjen. \u201cPo \u0161tiridesetih letih dela sem na minimalcu. O\u010ditno nas imajo za likarice, ki pridejo v slu\u017ebo in nastavijo obe\u0161alnik.\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Vse garderoberke, ki so redno zaposlene na Televiziji Slovenija, so stare nad 50 let, saj na tem delovnem mestu \u017ee dolgo ni bilo zaposlovanj: \u201cKolegice so se upokojile, novih nismo dobili. \u010ceprav se je kvota sprostila, so se zaposlitve prenesle drugam&#8221;. Obseg dela se je pove\u010dal, pla\u010de so se zni\u017eale. V\u010dasih nimajo niti \u010dasa za malico.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pred kratkim so uspele izpogajati pomo\u010d \u0161tudentov, a ob tem je nujno dodati, da to niso kadri, ki bi ostali dolgoro\u010dno, prav tako pa \u0161tudentje ne smejo delati ve\u010d kot 80 ur mese\u010dno. Tako pomagajo pri ve\u010djih oddajah. Sogovornica se spra\u0161uje, kaj bo, ko se bodo vse garderoberke upokojile: \u201cNe vem, kdo bo tak\u0161no delo delal za tako slabo pla\u010do. Bodo to naprtili \u017ee honorarno zaposlenim stilistom, ki zdaj skrbijo za celostno podobo garderobe, kupujejo in si izposojajo nova obla\u010dila?\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ariana Malec si \u017eeli predvsem vi\u0161je pla\u010de. Ob tako nizkem izhodi\u0161\u010du se namre\u010d niti borni dodatki za nedeljsko in prazni\u010dno delo ne poznajo kaj dosti. Upa, da bo Sindikatu novinarjev Slovenije uspelo dose\u010di dvig pla\u010dnih razredov tudi za garderoberke. Nedavno so se sicer sestale s programskim direktorjem, kjer so povedale, kaj jih moti. A boji se, do epiloga pa ne bo pri\u0161lo. Od vodstva bi si \u017eelela ve\u010d razumevanja in posluha: \u201cImamo oddaje, ki obravnavajo polo\u017eaj vseh mo\u017enih poklicnih skupin. O nas pa noben ne naredi prispevka, pa imamo stike z izvajalci vsak dan. Individualizem se podtalno vedno bolj za\u017eira v sistem, kolegialnosti ni, razen morda v kak\u0161nih manj\u0161ih skupinah\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Organizatorka: Imam dober vpogled v delo drugih<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u0160tudentka Eva Jakomin je na Slovenski tiskovni agenciji najprej za\u010dela delati kot organizatorka in pomo\u010d v fotouredni\u0161tvu, zdaj pa ob tem dela tudi kot dopisnica z Obale. Ker smo o njenem novinarskem delu \u017ee pisali <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva\/\">v prej\u0161njem prispevku<\/a>, se tokrat osredoto\u010damo na delo organizatorke in pomo\u010di v fotouredni\u0161tvu.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNaloga organizatorja je pisanje potnih nalogov, pregledovanje e-po\u0161te deska, odgovarjanje na klice. Rezervirati moram tudi avtomobile, novinarjem izro\u010diti prenosne ra\u010dunalnike, diktafone. Ko pomagam v fotouredni\u0161tvu, urejam fotografije, ki jih s terena po\u0161iljajo fotografi, opremljam jih z naslovi, napi\u0161em, kdo je na fotografiji in jih lepim k \u010dlankom. To je zelo odgovorno delo in hitro pride do napake,\u201d je povedala sogovornica in dodala, da ob tem pripravlja \u0161e servisne informacije (vreme, promet in kronika).\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ko je v vlogi organizatorke, ima dober vpogled v dogajanje v uredni\u0161tvu. Zadovoljna je, da je s tem delom za\u010dela, saj ji prav ta dober vpogled koristi tudi zdaj, ko dela kot dopisnica. Dejala je, da se s sodelavci dobro razume, pravi, da se lahko od starej\u0161ih sodelavcev ogromno nau\u010di. \u201cDelo je naporno, sploh na za\u010detku je bilo ogromno informacij in novih obrazov, ki sem si jih mogla zapomniti, a sem se navadila. Ker je ena od mojih nalog javljanje na glavni telefon, je to v\u010dasih tudi psihi\u010dno zahtevno, saj se zgodi tudi, da se kak nezadovoljen dr\u017eavljan razburja nad novinarji,\u201d je povedala sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Tonski mojster: Neurejeni urniki, premalo kadra &#8211; te\u017eave tonskih mojstrov zelo podobne te\u017eavam novinarjev<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Rok Koko\u0161inek od leta 2018 dela na Radiu Slovenija kot tonski mojster v \u017eivem programu. \u201cPri delu nisem do\u017eivel nikakr\u0161nih pritiskov, ne s strani nadrejenih, ne koga drugega. Znotraj ekipe vlada dobro vzdu\u0161je, dobro sodelujemo tudi z drugimi akterji na programu iz razli\u010dnih uredni\u0161tev,\u201d je povedal Koko\u0161inek.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Glavna te\u017eava, ki jo opa\u017ea, je kadrovska politika. Tonskih mojstrov je premalo in videti je, da se \u0161tevilo postopno zmanj\u0161uje. Ob tem so na za\u010detku ve\u010dinoma primoramo \u0161e za nedolo\u010deno obdobje delati honorarno: <\/span><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNovinca pogosto uvedemo in nau\u010dimo, potem pa zaradi nejasne perspektive odide. Sledi naslednji novinec in ponovno u\u010denje, med tem pa izku\u0161eni kolegi odhajajo v pokoj.\u201d <\/span><span style=\"font-weight: 400\">Zaradi kadrovskega manka so \u017ee ukinili nekaj ur \u017eivega programa na dan, kar bi lahko ob nadaljevanju trenda ogrozilo obve\u0161\u010denost javnosti. Koko\u0161inek je dejal, da se njegovi \u0161efi na programu zavedajo kadrovskega primanjkljaja, a imajo zvezane roke zaradi \u201cvi\u0161jih instanc\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">To vpliva na ostale vidike produkcije, kot sta ote\u017een prenos znanja na mlaj\u0161e kolege, pomanjkanje izobra\u017eevanj in razvoja kadrov. Uvajanje novih tehnologij\/programske opreme je po\u010dasno ali neobstoje\u010de, v primeru bolni\u0161kih odsotnosti\/dopustov\/terenskih projektov hitro pride do te\u017eav pri sestavi urnika.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Urniki tonskih mojstrov so zelo neurejeni, saj ima vsak od treh programov v Ljubljani svoj urnik: \u201cArs dela od 6h do 22h, Val202 od 5h do 22h, Prvi pa od 5h zjutraj do 2h zjutraj. Nimamo sistema, da bi delal en teden samo zjutraj potem pa en teden samo popoldne. Lahko se zgodi, da trikrat zaporedoma za\u010dnem ob 5h zjutraj, potem sem dvakrat zaporedoma v ve\u010derni izmeni.\u201d Ocenjuje, da je tak\u0161en delavnik \u0161e posebej neugoden za zaposlene, ki imajo otroke.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pla\u010dna izhodi\u0161\u010da so nizka, na za\u010detku so uvr\u0161\u010deni v 27. pla\u010dni razred, kar je zelo nizko, tudi glede na nivo tehni\u010dnega znanja, ki ga morajo pokazati, in na zgoraj opisano naravo dela. Mo\u017enosti napredovanja in nagrajevanja so zelo omejene. \u201cNa\u0161a prednost je tako bolj kot ne le varnost, ki jo ponuja <\/span><span style=\"font-weight: 400\">redna zaposlitev za nedolo\u010den \u010das v javnem sektorju (v nasprotju s prete\u017eno prekarno naravo dela v privatnem sektorju na tem podro\u010dju), a je pot do te pogosto zelo negotova in vodi preko &#8220;nedolo\u010denega \u010dasa&#8221; honorarnih pogodb in dela med vikendi\u201d.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Odnosi tonskih mojstrov in novinarjev na Radiu Slovenija so zelo dobri: \u201cPri na\u0161em delu je to \u0161e posebej pomembno, saj delamo v \u017eivo in hitro pride do stresnih situacij. Zato je zelo pomembno, da dobro poznamo sodelavca na drugi strani stekla\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kljub vsem omenjenim te\u017eavam na radiu delajo dobro, kar se odra\u017ea tudi v odzivih javnosti in poslu\u0161anosti. \u201cRedno izvajamo projekte, ki so (brez la\u017ene skromnosti) prese\u017eki in jasen doprinos k programu. Nordijsko svetovno prvenstvo in poleti v Planici sta zgolj dva zadnja primera, ki ju je vsekakor vredno izpostaviti in dodati, da ju brez prej ekipnega duha, vzornega sodelovanja novinarjev in tehni\u010dnega kadra, zanosa in po\u017ertvovalnosti celotne terenske ekipe ne bi bilo mogo\u010de izpeljati.\u201d <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Sklene \u0161e, da so te\u017eave tehni\u010dnega kadra zelo podobne te\u017eavam novinarjev, zato je povezovanje vseh medijskih delavcev in skupno izbolj\u0161anje polo\u017eaja bistveno za vse.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Lektorica: Danes lahko lektorira kdor koli<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Lektorica Darja Tasi\u010d je bila prva redno zaposlena lektorica na Radiu Maribor, zaposlila se je konec leta 1985. Leta 2002 se je podala med samozaposlene, z mariborskim radiem od takrat sodeluje pogodbeno, trenutno za do<\/span> <span style=\"font-weight: 400\">55 ur mese\u010dno. Ko se je zaposlila, je imel radio svoj<\/span> <span style=\"font-weight: 400\">program od sedmih zjutraj do treh popoldne, vmes<\/span> <span style=\"font-weight: 400\">pa sta bili \u0161e dve uri programa v nem\u0161\u010dini \u2013 MM2. Po njenih besedah je bilo takrat lektorskega dela manj kot danes, ko oddajajo lasten program od petih zjutraj do desetih zve\u010der.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ko lektorira za radio, se njen delovnik za\u010dne ob sedmih zjutraj in traja do treh. Prva lektorirana poro\u010dila se predvajajo ob osmih. \u201cVsako uro so nato novice, medtem pa ves \u010das nekontrolirano prihajajo prispevki, razli\u010dne oddaje, obvestila, oglasi \u2026 Loti\u0161 se lektoriranja nekega besedila, pa ga \u017ee mora\u0161 odlo\u017eiti, ker so spet na vrsti novice. Vrne\u0161 se k prvemu besedilu, a pride novinar s prispevkom, ki ga mora\u0161 lektorirati prioritetno. Na\u0161 delovnik zna biti precej natrpan,\u201d je pojasnila.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ker je tudi na podro\u010dju lektorjev in lektoriranja v medijih opazna kadrovska podhranjenost, si je morala sogovornica, ko je bila \u0161e zaposlena na radiu kot lektorica, kar sama poiskati zamenjavo v primeru bolni\u0161ke odsotnosti ali dopusta. Za tak\u0161ne primere je zato uvedla \u0161tudentke sloven\u0161\u010dine, ki so jo po potrebi nadome\u0161\u010dale. Ta praksa se je ohranila do danes.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Eden izmed problemov lektorskega poklica je deprofesionalizacija. Za to delo namre\u010d ni predpisana specifi\u010dna izobrazba in ni lektorske licence. Tako pogosto lektorira, kdor se po\u010duti sposobnega za to, od gimnazijca do upokojene u\u010diteljice, in se zdi, da to lahko dela vsak. Edino uradno potrdilo, da je oseba usposobljena za lektoriranje, je diploma iz slovenistike. \u201cAmpak en semester pravopisa \u0161e ne pomeni, da si dejansko usposobljen,\u201d je opozorila sogovornica.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Lektoriranje je v tem smislu podobno novinarstvu in fotoreporterstvu \u2013 zaradi tehni\u010dne opremljenosti smo prepri\u010dani, da to vse vsi zmoremo. \u201cIn ker zmoremo vsi, je za to, da si novinar, primerna kakr\u0161na koli izobrazba. To je ob upo\u0161tevanju sposobnosti vsakega \u010dloveka posebej sicer res, vendar ob predpostavki, da dobi novinar za\u010detnik brez novinarskega predznanja na za\u010detku mentorja, da ga uvede v to obrt,\u201d je pojasnila lektorica Darja Tasi\u010d. A \u010de se ne moti, mentorstva za novinarje na radiu praviloma ni, ker je novinarjev premalo in so preobremenjeni \u017ee s svojim delom. Iz svoje prakse ne pomni prav veliko vneme za mentorstvo; ker ni \u010dasa in energije, ker to ni dovolj stimulirano ali ker v kolektivu ni te prakse? \u00a0 \u201cNa entuziazem in kolegialnost pa lahko v tej dru\u017ebi in tem \u010dasu pozabimo,\u201d je bila kriti\u010dna.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Toda \u010de ni poglobljenega individualnega dela z novincem in sprotnega pogostega analiziranja njegovih izdelkov, lahko prihaja tudi do posnemanja ne najprimernej\u0161ih zgledov in neupo\u0161tevanja zakonitosti novice, poro\u010dila, komentarja \u2026 \u201cIn kjer ne opravi svoje vloge urednik (ki tega morda tudi sploh ni sposoben), je lektor pred dilemo \u2013 predelati, kot se mu zdi, da bi moralo biti (saj tudi lektor nima novinarske izobrazbe, le morda izku\u0161nje z novinarskimi besedili), ali pa besedilo le pravopisno in slovni\u010dno urediti?\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Do dolgoletnega pristopa pri zaposlovanju novinarjev, ki ga je zaznavala na radiu, je kriti\u010dna: \u201c\u010ce se bodo\u010dih novinarjev ne sprejema na podlagi njihovih sposobnosti, temve\u010d morda tudi po klju\u010du, da ne bodo mogli ogro\u017eati polo\u017eaja nadrejenega, potem<\/span> <span style=\"font-weight: 400\">ne moremo pri\u010dakovati njihovega odli\u010dnega dela\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201dDogajalo se je in se verjetno \u0161e vedno, da sprejme odlo\u010ditev glede novega sodelavca en sam, namesto da bi njegovo usposobljenost ocenila ustrezna komisija.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Zaradi novinarskih besedil, ki jih je dobivala v obdelavo, je ve\u010dkrat predlagala, da bi za novinarje ob\u010dasno organizirali osve\u017eitvene delavnice, a ni bilo posluha, do letos, ko je s tem predlogom prodrla kolegica, ki je trenutno glavna radijska lektorica. \u201cKdor bi rad imel povratno informacijo, jo lahko na radiu vedno dobi, saj gre za majhen kolektiv, za osebni stik. Sicer pa lektoriram s sledljivostjo popravkov. Nekateri si popravke \u017eelijo in jih upo\u0161tevajo in se iz njih tudi u\u010dijo, drugim je vse odve\u010d in se ni\u010d ne nau\u010dijo. Zato pa imamo tudi besedila na ravni osnovne \u0161ole.\u201d In so tudi taki, ki menijo, da lektorja sploh ne potrebujejo. Ti se ne zavedajo, da lahko lektor kot prvi, testni bralec pripomore, da bo njihov kon\u010dni izdelek bolj\u0161i, razumljivej\u0161i. Delodajalci pa vidijo lektorje pogosto samo kot dodaten nepotreben stro\u0161ek, ne pa kot nekoga, ki pomaga dvigovati nivo medija.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Sogovornico skrbi vedno ve\u010dja komercializacija radia: \u201cRadiu Maribor je glede prilagoditve programa za ve\u010djo poslu\u0161anost pred \u010dasom menda svetoval Sa\u0161o Papp z Radia Center. A vsaj glede novinarskega dela in jezika bi se morali komercialni radii zgledovati po nas, ne pa obratno!\u201d Lektorica meni, da bi se v medijih moral spremeniti sistem vrednot, pri \u010demer bi morala imeti prednost jezikovna pravilnost.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Izpostavila je \u0161e, da je ob razmi\u0161ljanju o stanju v medijih treba za\u010deti \u017ee pri definiciji novinarstva, novinarja in medijev: \u201cZa obve\u0161\u010danje so neko\u010d skrbeli razglasi, potem \u010dasopisi, nato \u0161e radio in televizija. Je splet medij kot celota, in tudi vse drugo, kot je tviter in podobno? Kako to dojemajo uporabniki? Kaj je zanje novica? In kdo je potem novinar? Je to vsak, ki pi\u0161e in to objavlja (torej tudi vplivne\u017ei), ali je to tak, ki je zaposlen pri mediju in pi\u0161e, ali tak, ki pi\u0161e za obve\u0161\u010danje javnosti in ima ustrezno izobrazbo oz. je za to ustrezno usposobljen? Za ob\u010dinska glasila pi\u0161e kdor koli, na \u00bbdogodkih\u00ab pa se vsi ti predstavljajo za novinarje. Za ustanovitev radia potrebuje\u0161 frekvenco; ko jo dobi\u0161, ustanovi\u0161 radio. Toda ali si ti ali tvoji zaposleni samo zato tudi \u017ee novinar?\u201d<\/span><span style=\"font-weight: 400\">\u00a0<\/span><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7039\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"9\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7039\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 4. del: Kolektivna pogodba skozi \u010das<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7039\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"9\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7039\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-4-del-kolektivna-pogodba-skozi-cas\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 4. del: Kolektivna pogodba skozi \u010das<\/a><div class=\"content\"><p>AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n<p>Pred vami je \u010detrti \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. <span style=\"font-weight: 400\">Po pogovorih z medijskimi delavci o njihovem polo\u017eaju se v pri\u010dujo\u010dem prispevku lotevamo zgodovinskega pregleda vzpostavljanja nacionalne kolektivne pogodbe. \u017de od ustanovitve prvih novinarskih sindikatov leta 1989 in ustanovitve Sindikata novinarjev Slovenije 1990 je slednja v ospredju prizadevanj sindikata. Prvo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje so uveljavili leta 1991, a ta danes velja samo \u0161e za javno RTV.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Zakaj nacionalna kolektivna pogodba ne velja za ostale medije? Kako se je polo\u017eaj novinarjev spremenil v zadnjih tridesetih letih? Kako je nanj vplivala tranzicija?\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Odgovore smo iskali z nekdanjim glavnim tajnikom in predsednikom Sindikata novinarjev Slovenije <strong>Iztokom Juran\u010di\u010dem<\/strong>, za odziv pa prosili tudi direktorico Medijske zbornice <strong>Irmo Butina<\/strong>.<\/span><\/p>\n<p><strong>Razgradnja solidarnosti v imenu svobode<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Materialni pogoji novinarjev pred oblikovanjem prve kolektivne pogodbe so bili bolj\u0161i, imeli so pribli\u017eno 30 odstotkov bolj\u0161e pla\u010de, kot jih imajo danes, je povedal Juran\u010di\u010d. \u201cTak\u0161ni pogoji so bili dedi\u0161\u010dina drugih \u010dasov, ko so bili novinarji obravnavani kot dru\u017ebeno-politi\u010dni delavci. V tistih \u010dasih je bilo tudi bolj pogosto in normalizirano sodelovanje urednikov in politikov, ve\u010dina urednikov je bila v partiji.\u201d Sogovornik je pojasnil, da je bila cenzura pred tranzicijo bolj o\u010ditna: \u201cPo obrtni\u0161ki plati so bili novinarji vrhunski, svoboda izra\u017eanja je bila pa pod vpra\u0161ajem.\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">A po padcu dru\u017ebenega proizvoda in posledi\u010dno masovnega upokojevanja leta 1991 se je socialni dialog oslabil. \u201cV imenu svobode so razgradili trg in solidarnosti. To je bilo v skladu s svobodo trga in liberalnih vrednot, ki bi jih naj dru\u017eba z osamosvojitvijo posvojila,\u201d je razlo\u017eil. Novinarji so novo \u201csvobodo\u201d hitro izkoristili in za\u010deli pisati bolj spro\u0161\u010deno. Okrepila se je novinarska avtonomija, standardi neodvisnosti se postajali vedno bolj pomembni. Urednikom politiki niso ve\u010d jasno naro\u010dali vsebine poro\u010danja, kot so to po\u010deli prej. A ker se je so\u010dasno za\u010del spreminjati tudi trg, je postopno za\u010delo prihajati do segmentacije in prekarizacije. Po letu 2002 pa se je za\u010del polo\u017eaj novinarjev vidno slab\u0161ati.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Za bolj\u0161e razumevanje se vrnimo za trenutek nazaj, pred obdobjem tranzicije. Ve\u010dina panog je takrat imela kolektivne pogodbe, \u010dlanstvo v sindikatu in v zbornici je bilo obvezno in kolektivno. Bila je le ena Zveza sindikatov, kamor so spadali vsi delavci. \u201cKo je za\u010dela Jugoslavija razpadati, so novinarji vedeli, da bo prej ali slej pri\u0161lo tudi do razpada krovne sindikalne zveze, zato so preventivno ustanovili svoj sindikat in pripravili svojo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje po predlogi italijanskega novinarskega sindikata.\u201d Ker je sistem predvideval obvezno \u010dlanstvo, je bila podpisnica na strani delodajalcev Gospodarska zbornica Slovenije &#8211; Sekcija za tisk kot zastopnica delodajalcev \u010dasopisno-informativne in zalo\u017eni\u0161ke dejavnosti, Svet RTV Slovenija in Zdru\u017eenje radijskih postaj Slovenije ter Sindikat novinarjev Slovenije v imenu delavcev.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ta pogodba je med drugim vklju\u010devala dodatke za stalno pripravljenost, rekreativni dopust, tarifno lestvico novinarskih poklicev po delovnih mestih. Vklju\u010devala je tudi sklicevanje na novinarski kodeks in M\u00fcnchensko deklaracijo o dol\u017enostih in pravicah novinarjev, kar se zdi Juran\u010di\u010du izrednega pomena. Bila je tudi edina pogodba, ki je vsebovala pravice svobodnih novinarjev, novinarjev na praksi in \u0161tudentov.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Zakaj velja samo \u0161e za RTV<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kot \u017ee omenjeno, kolektivna pogodba za poklicne novinarje danes velja samo v javnem mediju, kjer je sicer zaposlenih tretjina slovenskih novinarjev, kar po mnenju Juran\u010di\u010da ni zanemarljivo. Pa vendar, zakaj ne velja v drugih slovenskih medijih?\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Leta 1998 je Gospodarska zbornica Slovenija &#8211; Zdru\u017eenje za tisk in medije Sindikatu novinarjev Slovenije poslala odstopno pismo, v katerem je pisalo, da GZS &#8211; Zdru\u017eenje za tisk kot podpisnik Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na delodajalski strani odstopa od te kolektivne pogodbe s 1. majem 1998 in od tega dne dalje ne uresni\u010duje ve\u010d pravic in obveznosti stranke te kolektivne pogodbe med podpisniki na delodajalski strani. Sindikat odstopa ni sprejel in si je naslednjih dvajset let tudi preko sodi\u0161\u010da prizadeval, da do tega ne bi pri\u0161lo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Leta 2004 je Zdru\u017eenje za tisk in medije odklonilo podpis predloga novega aneksa h kolektivni pogodbi poklicnih novinarjev, kar je privedlo do stavke novinarjev. \u201cPove\u010devala se je prekarizacija novinarjev, videlo se je, v katero smer gre trg in to smo \u017eeleli prepre\u010diti. Po stavki smo se pribli\u017eno leto dni pogajali za spremembe in dopolnitve krovne poklicne pogodbe, vendar pogajanj nismo zaklju\u010dili, ker so jih na delodajalski zborni\u010dni strani vodili ljudje, ki so zastopali zgolj interese radiodifuznih medijev posebnega pomena, zasebni tiskani mediji pa so bili popolnoma pasivni,\u201d je pojasnil Juran\u010di\u010d.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Leta 2013 je Medijska zbornica pri GZS\u00a0 v sodelovanju s \u010dasopisnimi mediji Delo, Ve\u010der in Primorske novice vlo\u017eila to\u017ebo zoper veljavnosti kolektivne pogodbe, sindikat pa je trdil, da slednja velja, ker niso odstopili po postopku. Sindikat je to\u017ebo dobil na prvi stopnji, potem je sledila prito\u017eba na vi\u0161jo stopnjo, ki pa jo je sindikat izgubil. Zato so \u0161li dalje v to\u017ebo. \u201cVedeli smo, da bomo na koncu izgubili, a uspelo nam jo je zadr\u017eati v uporabi do leta 2017, s \u010dimer smo si izborili prehod na podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe, ki so na dolo\u010denih mestih vsebovale nekaj elementov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. A nacionalne poklicne pogodbe na ravni zasebnega sektorja ni, kar mo\u010dno ote\u017euje pogajanja za hi\u0161ne kolektivne pogodbe,\u201d je dejal Juran\u010di\u010d.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Vi\u0161je sodi\u0161\u010de je v drugem krogu razsodbe odlo\u010dilo, da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje veljala do za\u010detka maja 2009, ker je zakon o kolektivnih pogojih leta 2006, da po prehodnem obdobju treh let preneha veljavnost kolektivnih pogodb, ki so jih podpisale zbornice z obveznim \u010dlanstvom. V izogib morebitnim kompromisom, ki bi jih lahko sklenila Medijska zbornica in Sindikat novinarjev Slovenije s prenovljeno krovno poklicno pogodbo, so podjetja Delo, Ve\u010der in Primorske novice oktobra 2017 tudi izstopila iz Gospodarske zbornice Slovenije.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ta zakon, ki je predvideval prostovoljno \u010dlanstvo v kolektivnih pogajanjih, je tudi na dr\u017eavni mo\u010dno zmanj\u0161al mo\u010d sindikalnega gibanja in ote\u017eil kolektivno dogovarjanje, saj so bili delavci odslej prepu\u0161\u010deni posami\u010dnim pogajanjem. Kot je opozoril Juran\u010di\u010d, je danes potencialna stavka medijskih delavcev omejena zgolj na stavkanje proti posameznim delodajalcem, ker na drugi strani na nacionalni ravni ni delodajalske organizacije proti kateri bi lahko stavkali za nacionalno pogodbo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Sindikat trenutno nima reprezentativnega delodajalca, ki bi lahko podpisal kolektivno pogodbo na nacionalni ravni, zato Juran\u010di\u010d apelira na dr\u017eavo, ki bi lahko to zakonodajno uredila. \u201cZa uspe\u0161no podpisano kolektivno pogodbo se bo treba organizirati, okrepiti sindikalne aktivnosti in postaviti pogoje, ki bi prisilili delodajalce v skupinska pogajanja,\u201d je prepri\u010dan.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Da na strani delodajalcev ni interesa za vzpostavitev nacionalne kolektivne pogodbe, je potrdila tudi direktorica Medijske zbornice Irma Butina.<\/span> <span style=\"font-weight: 400\">Pojasnila je, da zbornica ni sklicatelj poklicnih kolektivnih pogodb, ampak le pano\u017enih, torej na ravni dejavnosti. Pogajajo se tako samo s sindikati, ki zastopajo posamezne dejavnosti. Kot je dejala, medijska zbornica nima interesa sodelovati pri oblikovanju in podpisu potencialne nove kolektivne pogodbe za medijsko dejavnost. \u201cSicer \u010dlani ne bi spro\u017eili sodnega postopka, s katerim je ugotovljeno, da Kolektivna pogodba za poklicne novinarje ne velja za \u010dlane GZS,\u201d je pripomnila. <\/span><span style=\"font-weight: 400\">\u201cVe\u010dina ve\u010djih \u010dasopisnih zalo\u017enikov ima sklenjene podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe, v katerih urejajo pravice zaposlenih2, tako novinarjev kot ostalih delavcev,\u201d je opozorila Butina. Po njenem mnenju to zadostuje.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Najprej samo novinarji, zdaj pa vsi medijski delavci<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Nova pogodba, ki jo pripravlja sindikat, bi zadr\u017eala elemente iz stare, ki so danes \u0161e aktualni in jih delavstvo razume kot pomembne. Ohranili bi sklicevanje na M\u00fcnchensko deklaracijo in novinarski eti\u010dni kodeks, opredelitev in dolo\u010ditev pravic samostojnih novinarjev, okrepili pa bi mo\u017enost ugovora vesti, ohranili in bolje opredelili osnovna pravila in pla\u010de. Zastavljena bi bila \u0161ir\u0161e, ne bi bila omejena samo na poklicne novinarje, ampak na vse medijske delavce, saj jih zdaj pestijo enaki problemi kot novinarje, medijski sektor je precej \u0161ir\u0161i in bolj povezan, bistvene so postale tehnolo\u0161ke spremembe.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">A ne moremo mimo vpra\u0161anja, zakaj novinarji niso \u017ee v za\u010detku vklju\u010dili vseh medijskih delavcev? Juran\u010di\u010d odgovarja: \u201cImeli smo visoko reprezentativnost, okrog 70 odstotkov novinarjev je bilo \u010dlanov sindikata. Novinarski poklic je bil na svoj na\u010din vodilni v medijski industriji in je zato lahko uveljavljal posebne pravice, ta ekskluziva pa je danes \u017ee preteklost, zoper kapital so nujno potrebne \u0161ir\u0161e povezave in solidarnost dela.\u00a0 Na RTV so se, denimo, delavci prej vklju\u010devali \u0161e v sindikate, kot sta Sindikat delavcev radiodifuzije in Sindikat kulturno-umetni\u0161kih ustvarjalcev. A do delovanja obeh je Juran\u010di\u010d kriti\u010den, prepri\u010dan je, da je trenutno vodstvo skrbi zgolj za gradnjo lastne kariere: \u201cOba sindikata sta se na primer strinjala z odpu\u0161\u010danji tehnolo\u0161kih prese\u017ekov, kar je v nasprotju z interesom delavcev in javnosti. Sindikat radiodifuzije je tudi nasprotoval stavki na RTV in sodeluje z aktualnim vodstvom.\u201d Samokriti\u010den pa je tudi do delovanja novinarskega sindikata in kadrovske opremljenosti pred letom 2017: \u201c\u0160ele po tem letu smo se za\u010deli odpirati tudi za druge medijske delavce. \u0160e posebej uspe\u0161ni smo postali v zadnjih letih in stavki na RTV, ko smo pridobili kar nekaj \u010dlanov, ki niso novinarji. Zdaj smo reprezentativni za celo medijsko dejavnost, kar si \u0161tejemo kot pomemben dose\u017eek.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Po besedah Juran\u010di\u010da je eden pomembnej\u0161ih dose\u017ekov Sindikata novinarjev Slovenije priklju\u010ditev Konfederaciji sindikatov javnega sektorja leta 2021. \u201cNa podlagi raz\u0161iritve na raven medijske dejavnosti se nam je pove\u010dalo \u010dlanstvo, vlo\u017eili smo zahtevo po reprezentativnosti na ravni dejavnosti in jo tudi dobili. Zdaj imamo pravni okvir, da lahko zastopamo \u010dlane tudi izven poklica novinarjev,\u201d je dejal.<\/span><\/p>\n<p><strong>Kak\u0161ne koristi bi imeli delodajalci od kolektivne pogodbe<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Juran\u010di\u010da smo vpra\u0161ali, zakaj bi moralo biti tudi delodajalcem v interesu imeti veljavno nacionalno poklicno pogodbo. Opozoril je, da bi se tudi njim spla\u010dalo imeti opredeljene elemente kraje avtorskih pravic, ki se dogajajo vsakodnevno s klipingom in spletnimi mediji, saj gre za denar, ki je nereguliran. Za delodajalce so po njegovem problemati\u010dne tudi dampin\u0161ke cene na trgu dela. Tudi zelo razli\u010dna pla\u010dila za novinarsko delo jim ne bi smela biti v interesu, spo\u0161tovanje poklicnih standardov kakovosti in poklicne etike je podlaga kredibilnosti medijev, ki je v interesu delavcev in delodajalcev.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cKolektivna pogodba regulira tudi odpravljanje tehnolo\u0161kih vi\u0161kov. Ko je pri\u0161lo do odpu\u0161\u010danj na Delu smo na sodi\u0161\u010du dokazali, da niso bila izvedena skladno z zakonom. Ne vem, \u010de je delodajalcem v interesu to, da nimajo socialnega mira v podjetju in da so stalno soo\u010deni s pravdanjem na sodi\u0161\u010dih za mnogo individualnih to\u017eb,\u201d je razpravljal. Medij bi moral nadzirati dr\u017eavo in kapital, informirati, podajati razli\u010dna stali\u0161\u010da, \u010desar robotizacija ne more nadomestiti. A s stalno te\u017enjo k zmanj\u0161evanju \u0161tevila zaposlenih bo na neki to\u010dki zmanjkalo novinarjev, ki lahko opravljali svoje poslanstvo. Kot primer dobre prakse socialnega dialoga, ko je vodstvo ves \u010das v navezi s sindikatom, je izpostavil Slovensko tiskovno agencijo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">O tem, kako kolektivna pogodba deluje v STA v primerjavi z drugimi mediji, bomo pisali v naslednjem \u010dlanku.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>***<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Prvi trije \u010dlanki so na voljo tukaj:<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-1-del-malo-nor-moras-biti-da-si-novinar-kapo-dol-vsem-ki-vztrajajo\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>P<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva\/\">olo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-3-del-dvigujemo-nivo-a-nas-imajo-za-strosek\/\"><em>Polo\u017eaj medijskih delavcev, 3. del: &#8220;Dvigujemo nivo, a nas imajo za stro\u0161ek&#8221;<\/em><\/a><\/strong><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-70310\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"10\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-70310\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-left\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><svg class=\"e-font-icon-svg e-fas-angle-double-down\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M143 256.3L7 120.3c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l22.6-22.6c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0l96.4 96.4 96.4-96.4c9.4-9.4 24.6-9.4 33.9 0L313 86.3c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-136 136c-9.4 9.5-24.6 9.5-34 .1zm34 192l136-136c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-22.6-22.6c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L160 352.1l-96.4-96.4c-9.4-9.4-24.6-9.4-33.9 0L7 278.3c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l136 136c9.4 9.5 24.6 9.5 34 .1z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><svg class=\"elementor-toggle-icon-opened e-font-icon-svg e-fas-angle-double-up\" viewbox=\"0 0 320 512\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\"><path d=\"M177 255.7l136 136c9.4 9.4 9.4 24.6 0 33.9l-22.6 22.6c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L160 351.9l-96.4 96.4c-9.4 9.4-24.6 9.4-33.9 0L7 425.7c-9.4-9.4-9.4-24.6 0-33.9l136-136c9.4-9.5 24.6-9.5 34-.1zm-34-192L7 199.7c-9.4 9.4-9.4 24.6 0 33.9l22.6 22.6c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l96.4-96.4 96.4 96.4c9.4 9.4 24.6 9.4 33.9 0l22.6-22.6c9.4-9.4 9.4-24.6 0-33.9l-136-136c-9.2-9.4-24.4-9.4-33.8 0z\"><\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 5. del: Imamo mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo. Mo\u010d stavke. <\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-70310\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"10\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-70310\"><ul class=\"display-posts-listing\"><li class=\"listing-item\"><a class=\"title\" href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-5-del\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 5. del: Imamo mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo. Mo\u010d stavke.\u00a0<\/a><div class=\"content\"><p>AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n<p>Pred vami je peti oz. zadnji \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. <span style=\"font-weight: 400\">Zgodovino kolektivne pogodbe za poklicne novinarje in spreminjanje polo\u017eaja medijskih delavcev skozi \u010das smo opisali <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-4-del-kolektivna-pogodba-skozi-cas\/\">v prej\u0161njem \u010dlanku<\/a>. V zadnjem \u010dlanku serije razprav o pogojih dela medijskih delavcev in oblikovanju nove kolektivne pogodbe smo se pogovarjali s sindikalistkami nekaterih ve\u010djih medijev, direktorjem Slovenske tiskovne agencije in predsednico Dru\u0161tva novinarjev Slovenije. S kak\u0161nimi te\u017eavami se soo\u010dajo delavci v posameznih medijih in ali pri njih izvaja kolektivna pogodba?\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Na RTV ni socialnega dialoga<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Edini medij, kjer \u0161e velja kolektivna pogodba za poklicne novinarje iz leta 1991, je javna Radiotelevizija. \u201cZaradi veljavne kolektivne pogodbe imamo ertevejevci ve\u010d pravic kot ostali novinarski kolegi v zasebnih medijih. Imamo rekreativni dopust, torej pet dni dodatnega dopusta zaradi narave dela. Te\u017eje nas odpustijo kot na primer v zasebnih medijih, saj morajo dokazati krivdni razlog. Je pa res, da kljub kolektivni pogodbi nimamo socialnega dialoga, vodstvo z zaposlenimi no\u010de sodelovati,\u201d je pojasnila predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS <strong>Helena Milinkovi\u0107<\/strong>. Toda ker je pogodba stara \u017ee ve\u010d kot trideset let, ne nagovarja izzivov sodobnega novinarstva in nujno potrebuje prenovo. Na RTV zaradi specifik posameznih poklicev trenutno velja ve\u010d kolektivnih pogodb.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Sindikalistka Milinkovi\u0107 ocenjuje, da je sindikalno delovanje v drugih medijih zelo \u0161ibko. \u201c\u017de res, da se RTV financira iz prispevkov davkopla\u010devalcev, a vsi mediji imamo odgovornost delovanja v javnem interesu. V zasebnih medijih je prisoten strah, ljudje mol\u010dijo, namesto da bi javno govorili o problemih v svojih medijskih hi\u0161ah. Navzven se ustvarja vtis, da imamo probleme samo na RTV. Dokler bodo medijski delavci probleme pometali pod preprogo, bodo svojo voljo uveljavljali mo\u010dnej\u0161i, to so trenutno lastniki in vodje medijev,\u201d je bila kriti\u010dna.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Krivda za stanje v medijih je po mnenju Helene Milinkovi\u0107 deljena: \u201cMediji so odraz dru\u017ebe, politi\u010dne kulture v dr\u017eavi, stopnje svobode govora in demokracije. Glasneje bi morali kri\u010dati v dobrih \u010dasih, zdaj, ko so \u010dasi slabi in smo na dnu, nima smisla iskati krivca. Moramo se usesti, analizirati stanje in biti samokriti\u010dni. Tudi primeru RTV-ja ves \u010das na odgovornost kli\u010demo politiko in ja, vlada mora seveda organizirati razprave, prisluhniti strokovnjakom in zaposlenim. Ampak z direktnim vpletanjem politike v medije pridemo do tega, kar imamo danes.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Prepri\u010dana je, da bi se morali delavci postaviti zase, namesto da \u010dakajo, da se bo za njih postavil nekdo drug: \u201cTudi mi smo se \u017ee kot honorarci postavili zase. Ve\u010dina nas je za\u010dela delati preko \u0161tudentske napotnice, potem smo si morali urediti status samostojnega novinarja. To se je vleklo leta, zadeva je bila akutna. Leta 2008 smo se organizirali in se ve\u010d kot \u0161est let borili. Predsedovala sem honorarni sekciji, pogajali smo se z vlado in pripeljali do spremembe zakona in redefinicije ekonomsko odvisne osebe. A to danes delodajalci izkori\u0161\u010dajo svoj prid. S slab\u0161im pla\u010dilom za isto delo manipulirajo z mladimi in \u010de ti niso redno zaposleni, jih kolektivna pogodba ne \u0161\u010diti.\u201d Milinkovi\u0107 je prepri\u010dana, da bi morali jasneje opredeliti in ponovno definirati, kdo je lahko samostojni novinar in kdaj gre za ekonomsko odvisno osebo.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cPogodbeni novinarji imajo zelo razli\u010dne statuse. Eni imajo samostojno podjetje, drugi podjetja z omejeno odgovornostjo, tretji delajo preko avtorskih pogodb. In prav te razlike ote\u017eujejo njihovo zdru\u017eevanje,\u201d je razpravljala sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Milinkovi\u0107 meni, da v trenutnih razmerah ne bo mogo\u010de vzpostaviti nove kolektivne pogodbe za medijsko dejavnost. \u201cDelodajalci in lastniki niso zainteresirani, da bi imeli zaposleni za\u0161\u010dito in dostojne pogoje. V zasebnih medijih se delovanje sindikatov ovira ali celo prepre\u010duje ustanavljanje sindikatov in sindikalno delovanje. Medijska scena danes je mrtva, \u0161e zadnji na pol \u017eivi medij je RTV. Prilo\u017enost za zdru\u017eevanje smo zamudili,\u201d je dejala in dodala, da je pomembno govoriti o vseh medijskih delavcih, ne le novinarjih.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kaj bi pa morala zajemati morebitna nova kolektivna pogodba? \u201cZajemati bi morala sodobne delovne procese, od priprav na delo do dela od doma. \u0160\u010dititi bi morala uredni\u0161ko in novinarsko avtonomijo. Ne more biti le poslab\u0161anje ekonomskega stanja upravi\u010den razlog za stavko. \u010ce ni avtonomije, se lahko ekonomsko stanje poslab\u0161a, kar smo lahko videli v informativnem programu RTV, kjer so bili mnogi novinarji in uredniki preme\u0161\u010deni na slab\u0161e pla\u010dana delovna mesta. Delavcem danes preostanejo samo \u0161e sodi\u0161\u010da, ampak ne moremo vsega urejati preko sodi\u0161\u010d. Mehanizmi, ki bi \u0161\u010ditili novinarje, bi morali biti bolj regulirani,\u201d je odgovorila in pripomnila, da bi morala pogodba vklju\u010devati tudi za\u0161\u010dito pred digitalnim nasiljem.\u00a0<\/span><b><\/b><\/p>\n<p><strong>Edini medij brez podjetni\u0161ke pogodbe: \u0160\u010diti jih samo zakon o delovnih razmerjih <\/strong><\/p>\n<p>Z izstopom predstavnikov \u010dasopisnih hi\u0161 iz Medijske zbornice Kolektivna pogodba za poklicne novinarje zanje ni bila ve\u010d zavezujo\u010da. Podrobneje smo o tem pisali v \u010dlanku <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-4-del-kolektivna-pogodba-skozi-cas\/\">Kolektivna pogodba skozi \u010das.<\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Pri Ve\u010deru so po tem urejali zadeve s Podjetni\u0161ko kolektivno pogodbo dru\u017ebe Ve\u010der, ki je vsebovala nekaj elementov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Po besedah predsednice Sindikata novinarjev \u010dasnika Ve\u010der <strong>Branke Bezjak,<\/strong> se pravice delavcev po odstopu od nacionalne kolektivne pogodbe prakti\u010dno niso spremenile vse do leta 2019.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Leta 2019 sta takratna lastnika Ve\u010dera Uro\u0161 Hakl in Sa\u0161a Todorovi\u0107 izpla\u010dala regres v vi\u0161ini minimalne bruto pla\u010de. Ker je podjetni\u0161ka kolektivna pogodba predpisovala regres v vi\u0161ini 70 odstotkov povpre\u010dne bruto pla\u010de, je sindikat podal prijavo na in\u0161pekcijo. &#8220;Lastnika sta morala pla\u010dati razliko v regresu za tisto leto, kak\u0161en mesec za tem pa sta odstopila od podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe. Ta je bila veljavna \u0161e do konca februarja leta 2020. To pomeni, da od takrat ne prejemamo jubilejnih nagrad, regres pa v vi\u0161ini zakonsko minimalno odmerjenega. Zni\u017eali so nam tudi \u0161tevilo dni dopusta in ve\u010dini zaposlenih dodatek na delovno dobo. Vodstvo ni bilo pripravljeno na socialni dialog in pogajanja o novi pogodbi. Nekaj zaposlenih se nas je zato odlo\u010dilo za to\u017ebo podjetja zaradi odmere dopusta in zni\u017eanega dodatka na delovno dobo. Po spremembi lastni\u0161tva je sedanji direktor Miha Klan\u010dar leta 2022 sicer pristal na vi\u0161ino dopusta, kot so nam ga odmerjali pred odpovedjo podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe, pri ostalih zadevah smo ostali na istem. Kljub pozivom k ponovni sklenitvi pogodbe in ureditvi drugih aktov, se to \u0161e ni zgodilo,&#8221; je pojasnila Bezjak. Ob tem je \u0161e opozorila, da se pla\u010de na Ve\u010deru niso usklajevale z inflacijo vse od leta 2009.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Meni, da bi si moral vsak delodajalec, ki \u017eeli spo\u0161tovati specifike dela in delovnih procesov v podjetju, priznavati, spo\u0161tovati kolektivno pogodbo: \u201cOdgovoren delodajalec razume, da mora izpolnjevati tudi vse obveznosti do delavcev, torej tudi tiste, ki jih predvideva kolektivna ali vsaj podjetni\u0161ka kolektivna pogodba.\u201d Ko tega ni, delodajalca v bistvu zavezuje samo zakon o delovnih razmerjih, delavcem pa preostane le pritisk, tudi z javnim opozarjanjem in nenazadnje mo\u017enostjo stavke: \u201cVsi, ki delamo v tiskanih medijih bi se morali povezati, in se odlo\u010dneje boriti za svoje pravice oziroma za ponovno uveljavitev nacionalne Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. A je \u017eal tako, da je kova\u010deva kobila pogosto bosa. O kr\u0161itvah delavskih pravic v kak\u0161nih drugih podjetjih pi\u0161emo, pri sebi pa smo srame\u017eljivi, nimamo toliko poguma in resignirano vztrajamo pri statusu quo.\u201d Sindikalistka \u0161e meni, da bi bilo prav, da bi bilo v novi kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, ko bo enkrat pri\u0161lo do njene uveljavitve ob ostalih pravicah, dodatkom k osnovnim pla\u010dam, dolo\u010deni tudi okvirni tarifni razredi ter zapisano, da se morajo pla\u010de usklajevati z inflacijo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Te\u017eave slovenskih medijev so ve\u010dplastne, je dodala sogovornica. Na eni strani ni strate\u0161kih lastnikov, ki bi imeli dolgoro\u010dno strategijo, kaj z mediji. Zlasti v ote\u017eenih razmerah, ko zaradi spremenjenih bralnih navad naklade tiskanih medijev padajo, preusmerjanje na splet pa poteka po\u010dasi in tam so tudi izkupi\u010dki temu primerno ni\u017eji. \u201cV zadnjih letih smo bili pri Ve\u010deru pri\u010de le iz\u010drpavanju podjetja, vlaganja so bila minimalna ali pa jih sploh ni bilo,\u201d je bila jasna. Novinarje Ve\u010dera pa tudi \u0161ir\u0161e, kot je pokazala <a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/odgovornost-do-javnosti-za-novinarje-in-medijske-delavce-najpomembnejsi-vidik-njihovega-dela\/\">anketa Sindikata novinarjev Slovenije<\/a>, pesti zmeraj ve\u010d delovnih obveznosti zaradi stalnega zmanj\u0161evanja \u0161tevila sodelavcev.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Na Delu so s prehodom na podjetni\u0161ko pogodbo izgubili \u0161tevilne pravice<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Tudi na Delu so po odpovedi nacionalne pogodbe leta 2017 sprejeli podjetni\u0161ko kolektivno pogodbo. Podpisali so jo skupaj s sindikatom Pergam, ki pa je takrat med pogajanji poslab\u0161eval pogajalsko pozicijo Sindikata novinarjev Dela in posledi\u010dno je to okrnilo pravice novinarjev, je pojasnila predsednica Sindikata novinarjev Dela <strong>Andreja \u017dibret Ifko<\/strong>. \u201cOd januarja 2017 nismo ve\u010d prejemali dodatkov za stalnost in novinarsko delovno dobo, kar je vplivalo na vi\u0161ino pla\u010d. Odvzeli so nam tudi pet dni rekreativnega dopusta, v pogajanjih so nam namesto tega priznali le en dodatni dan zaradi delovnih pogojev. Nastavili so zgornjo mejo dopusta na 34 dni, kar je prikraj\u0161alo predvsem starej\u0161e sodelavce.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u017dibret Ifko je poudarila, da tarifna pla\u010dna lestvica v kolektivni pogodbi z osnovnimi bruto pla\u010dami \u017ee od za\u010detka ni bila ustrezna. \u201cZa zahtevano visoko\u0161olsko izobrazbo je predviden 7. tarifni razred z izhodi\u0161\u010dem 1300 evrov bruto, kar je na ravni zdaj\u0161nje minimalne pla\u010de. Res je sicer, da so dejanske pla\u010de vi\u0161je, a to mora biti urejeno na kolektivni ravni. Problem je tudi, da se na Delu pla\u010de niso usklajevale z inflacijo \u017ee od leta 2009, kar pomeni, da so danes za tretjino ni\u017eje. Delodajalec zavra\u010da usklajevanje osnovnih pla\u010d z rastjo \u017eivljenjskih stro\u0161kov, kar utemeljuje s slabimi poslovnimi rezultati, ki pa niso vedno slabi,\u201d je opozorila sindikalistka.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Na Delu vodstvo trenutno izvaja mehke oblike odpu\u0161\u010danj, to pomeni, da delavce, ki so dve leti pred upokojitvijo, po\u0161ilja na zavod. \u201cProblem je, da lastniki zasebnih tiskanih medijev ne uspejo ustvariti pri\u010dakovanega dobi\u010dka, kar pa ob\u010dutimo delavci. Raziskava razmer delavcev na Delu je pokazala, da se obseg dela po odpu\u0161\u010danjih, odhodih in upokojevanjih ni zmanj\u0161al, opravlja pa ga manj ljudi. Dodatnih opravil, ki niso ustrezno ovrednotena, je vedno ve\u010d. Stimulacije so neurejene in netransparentne, novinarji morajo pred dopustom pripraviti \u010dlanke za naprej, delo se podalj\u0161uje, za kar ne prejmejo dodatnega pla\u010dila,\u201d je \u017dibret Ifko orisala razmere.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Zaposleni so nezadovoljni zaradi slabe organizacije dela in primanjkovanja \u010dasa za poglobljeno raziskovalno in analiti\u010dno novinarstvo. \u201cNapredovanja niso opredeljena dovolj jasno, prav tako ne nagrajevanja v novinarskih poklicih. \u017deleli bi si, da bi imeli novinarji za\u010detniki mentorje, ne pa da so prepu\u0161\u010deni sami sebi. Stanje pri nas je tak\u0161no, da starej\u0161i kolegi z veseljem pred\u010dasno odhajajo v pokoj, zaradi slabih razmer pa iz novinarskega poklica odhajajo tudi mlaj\u0161i,\u201d je dejala. Skozi pogajanja se je izkazalo tudi, da lastniki medijev niso niti malo zaskrbljeni zaradi odhodov odli\u010dnih novinarjev iz novinarskega poklica in posledi\u010dno slabljenja novinarske profesionalnosti, ampak to celo spodbujajo. Socialni dialog je neustrezen, je ocenila \u017dibret Ifko.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Na razmere dela na Delu so mo\u010dno vplivala tudi odpu\u0161\u010danja, ki so se za\u010dela leta 2014, nadaljevala v letu 2015 in glavnino dosegla v letu 2016. \u201cUprava je takrat neformalno, mimo sindikata, za\u010dela izvajati program prese\u017enih delavcev. Kot razlog so navedli poslovne razloge, odpustili so po dva do tri novinarje mese\u010dno. Nezakonitost teh odpu\u0161\u010danj je pozneje prepoznalo tudi Vrhovno sodi\u0161\u010de, a do takrat je bilo odpu\u0161\u010denih \u017ee 40 novinarjev. K ustavitvi odpu\u0161\u010danj je pripomogla sodna praksa Evropskega sodi\u0161\u010da, ki so jo slovenska sodi\u0161\u010da za\u010dela uporabljati leta 2017. Konec leta 2019 je poslovodstvo \u017eelelo formalno uveljaviti program prese\u017enih delavcev, ki pa ni bil izpeljan tudi zaradi prizadevanj takratnega sveta delavcev in sindikata. Vseeno pa je sporazumno od\u0161lo pribli\u017eno pet novinarjev.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kar se ti\u010de nacionalne kolektivne pogodbe, bi morali po besedah \u017dibret Ifko ustrezno urediti pla\u010dno lestvico in vse dodatke. Vrniti bi morali dodatke za stalnost in novinarsko delovno dobo ter rekreativni dopust, ki je bil v prej\u0161nji pogodbi \u017ee opredeljen. Natan\u010dneje bi morali opredeliti tudi napredovanja in mentorstva za mlade. Pla\u010de bi se morale usklajevati z inflacijo, tako kot se usklajujejo v javnem sektorju.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cNovinarstvo mora delati v interesu javnosti, tudi \u010de ima zasebne lastnike. Zato od vlade pri\u010dakujemo, da bo ustrezno posegla v dogajanje na medijskem trgu s pripravo medijske zakonodaje in drugih predpisov. Nujne so tudi druge spodbude, ki bodo omogo\u010dile, da medijski poklici pre\u017eivijo tudi v te\u017ekih \u010dasih in bodo lahko novinarji \u0161e naprej profesionalno in avtonomno opravljali svoje delo,\u201d je prepri\u010dana. Dodala je \u0161e, da je morebitno dajanje finan\u010dnih spodbud zasebnikom treba pogojevati z dolo\u010denimi zahtevami, ki spodbujajo razvoj novinarstva. Dolo\u010diti bi morali tudi, kdo je sploh lahko lastnik medija, je dejala.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cDelavska predstavni\u0161tva (sindikati, aktiv novinarjev in svet delavcev) bi morala med sabo sodelovati in se podpirati v prizadevanjih,\u201d je \u0161e sklenila in dodala, da je sodelovanje novinarskega sindikata s Pergamom trenutno dobro.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>V Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije bi uredili zakonodajo<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cTo, da je medijska industrija v krizi in da moramo prenoviti zakonodajo, govorimo \u017ee leta,\u201d je povedala predsednica Dru\u0161tva novinarjev Slovenije <strong>Petra Lesjak Tu\u0161ek<\/strong>. \u201cNovinarski poklic je danes degradiran, kar izhaja predvsem iz manka kakr\u0161nih koli standardov. Zanj ni bila nikoli zahtevala dolo\u010dena izobrazba ali pa vsaj licenca. V resnici gre za izrazito razslojen poklic z velikimi razlikami znotraj, kar mu \u0161e bolj ote\u017euje poenotenje. Ker gre za individualiziran poklic, je te\u017eje zgraditi skupni duh, razen, \u010de vsi jasno vidimo skupnega sovra\u017enika,\u201d je dejala.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Mlaj\u0161i novinarji brez urejenih statusov zaslu\u017eijo temu primerno nizko, prekarizacija je mo\u010dna, je pojasnila Lesjak Tu\u0161ek. \u201cV medijih danes ni enotnega principa ocenjevanja, nagrajevanje ni transparentno ali pa ga ni. Nek standard dobrega dela bi moral biti vzpostavljen,\u201d je prepri\u010dana. Ceno dela zmanj\u0161ujejo \u0161e razni spletni portali, ki temeljijo predvsem na novi\u010darskih prispevkih, kopiranju in povzemanju in so mediji le pogojno. Problemati\u010dni so tudi strankarsko obarvani portali.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201dRTV ne bi smel biti del javnega sektorja. Novinarji ne bi smeli biti javni uslu\u017ebenci, saj delamo za javnost ne pa vladni ali dr\u017eavni aparat. Pogosto smo prav zaradi lo\u010devanja na javno in zasebno na razli\u010dnih bregovih,\u201d meni Petra Lesjak Tu\u0161ek. Problemati\u010dno se ji zdi tudi lastni\u0161tvo zasebnih medijev, kjer se vedno bolj jasno pojavlja koncentracija medijskega lastni\u0161tva, saj to pripelje do dodatnih kr\u010denj, kot se odra\u017ea v medijih, povezanih z Martinom Odlazkom. \u201cTo vodi v homogenizacijo vsebin in zmanj\u0161evanja \u0161tevila zaposlenih. Ve\u010d edicij ne pomeni raznolikosti vsebin,\u201d je bila jasna. \u201cTiskani mediji so bili pogosto sredstva za doseganje politi\u010dnih interesov, tujih ponudb za prevzem ni bilo, \u010deprav tudi to ne bi bilo zagotovilo, da bi bilo bolje,\u201d je nadaljevala sogovornica. Pojasnila je, da imajo lastniki \u0161e vedno profite in koristi zaradi lastni\u0161tva, zato medijska dejavnost ni tako nedonosna, kot je videti.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cKer ni splo\u0161no veljavne kolektivne pogodbe in si vsak medij zase ureja pogoje, to koristi predvsem lastnikom in upravam, manj pa celotni panogi,\u201d je izpostavila Lesjak Tu\u0161ek. Zastareli pa so tudi zakoni na podro\u010dju medijev. \u201cNe pravim, da je zakonodaja sama po sebi dovolj za urejanje podro\u010dja, je pa institucionalno pomembna za gradnjo okvirja,\u201d je sklenila.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>Sindikalist s Pro Plusa: \u201cNisem na prodaj!\u201d<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Kaj \u0161ele kolektivno pogodbo, na Pop TV in celotni dru\u017ebi Pro Plus o\u010ditno zatirajo vsakr\u0161ni poskus sindikalnega organiziranja. Poglejmo si zgodbo Aleksandarja Trifunovi\u0107a, ustanovitelja in sindikalnega zaupnika Sindikata Pro Plus in celotnega oddelka za predvajanje programa, edinih delavcev v medijski hi\u0161i Pop TV, ki so se odlo\u010dili za v\u010dlanitev v sindikat. Zdaj bodo odpu\u0161\u010deni, saj celoten oddelek selijo v zagreb\u0161ki RTL. Gre za ve\u010dinoma delavce nad 45 let, ki ve\u010d kot 20 let delajo na istem delovnem mestu in bodo zato te\u017eko na\u0161li slu\u017ebo drugje.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Aleksandar Trifunovi\u0107 15 let dela na oddelku za predvajanje programa. Skrbi torej, da gre vsebina v eter: \u201cPredstavljaj si na\u0161o medijsko hi\u0161o kot tovarno. Novinarji so tisti, ki prina\u0161ajo material (surovino), monta\u017eerji proizvod pripravijo (torej proizvod), mi ga pa distribuiramo. Smo tisti, ki skrbimo za logistiko, brez nas ni programa, a na\u0161e delo bilo nikoli cenjeno, saj delamo v nemogo\u010dih pogojih za manj kot minimalno pla\u010do.\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Trifunovi\u0107 je Sindikat Pro Plus prvi\u010d posku\u0161al ustanoviti \u017ee pred osmimi leti, a ni imel dovolj soborcev, zato je odnehal. \u201cA lani se je nabralo toliko stvari in kr\u0161itev, da je bilo stanje grozljivo. Tehniki imamo pisarne v kletnih prostorih dnevne svetlobe, s slabim zrakom, po zimi je mrzlo poleti je prevro\u010de. Delovniki so katastrofalni, temu pa pri\u0161tej \u0161e vo\u017enjo domov v Bre\u017eice oziroma zdaj v Novo mesto! Potne stro\u0161ke so nam pla\u010devali glede na javni prevoz, pa \u010de je ta bil na voljo ali pa ne,\u201d je na\u0161tel le nekaj kr\u0161itev delavskih pravic. Nekaj stvari so sicer na Pop TV po pritiskih sindikata postopno in z zavla\u010devanjem vendarle uredili, a gre za 27 let prekr\u0161kov, delavci pa lahko preko sodi\u0161\u010da terjajo samo pet let za nazaj.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Na POP TV so pla\u010de so ve\u010dinoma slabe, zelo dobro pa zaslu\u017eijo vodstveni kadri in kak\u0161ni voditelj oddaji. \u201cPrav velike razlike v pla\u010dah so eden izmed strategij vodstva, da delavce uti\u0161a in mednje vnese mrtvilo, pasivnost in neenotnost med sodelavci. Zato je pa javni sektor bolje urejen kot zasebni,\u201d razmi\u0161lja sogovornik. \u201c\u010ce bi bilo ve\u010d delavcev v sindikatu, bi se druga\u010de pogovarjali, zdaj nas je premalo. Delavci so pasivni ne anga\u017eirajo se, ker vlada strah. Vsi jamrajo, ko se je treba postaviti zase, pa so tiho,\u201d je dejal.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Lansko leto je Trifunovi\u0107u le uspelo ustanoviti sindikat, a kljub splo\u0161nemu nezadovoljstvu v medijski hi\u0161i so vanj v\u010dlanjeni le delavci z oddelka predvajanja programa. \u201cNovinarji niso v sindikatu, ker jih je strah za slu\u017ebe. Pred leti so ga posku\u0161ali ustanoviti, govori se da jih je vodstvo hitro zatrlo v kali. Pred osmimi leti sta ponovno poskusila dva novinarja, a naj bi ju uti\u0161ali z bonbon\u010dki. Tudi mene so posku\u0161ali uti\u0161ati z drobtinicami, ampak nisem naprodaj, pa \u010de celi Pop TV prepi\u0161ejo name!\u201d je bil jasen Trifunovi\u0107. Nekatere stvari je pa\u010d treba povedati in spremeniti, je dodal.<\/span><\/p>\n<p><strong>Napovedana odpu\u0161\u010danja<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">A kmalu bodo celoten oddelek predvajanja programa preselili v zagreb\u0161ki RTL in vseh 20 tehni\u010dnih delavcev, ki skrbi za predvajanje programa, bo do avgusta oziroma oktobra brez slu\u017ebe. Z naslednjim tednom bodo vro\u010dene prve odpovedi. Ker bodo v celoti odpustili samo njihov oddelek, Trifunovi\u0107 to razume kot pritisk zaradi sindikalnega organiziranja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Prve govorice o odpu\u0161\u010danjih so delavci sli\u0161ali \u017ee lani jeseni, decembra so jim dejali, da jih bodo odpustili tretjino, februarja, da bodo odpustili polovico, aprila pa so izvedeli, da bo brez slu\u017ebe celotni oddelek. Trifunovi\u0107a smo vpra\u0161ali, kako je delati v okolju, ko \u017ee dalj \u010dasa ve\u0161, da bo\u0161 po tolikih letih dela izgubil slu\u017ebo in nima\u0161 perspektive. \u201cGrozljivo, brezvoljno, za delo nimamo nobene motivacije, pridemo, oddelamo in gremo domov,\u201d je odgovoril. Napovedana odpu\u0161\u010danja sicer na odnose med sodelavci niso vplivala slabo, sindikalni zaupnik ima zdaj visoko podporo \u010dlanov, a \u017eal prepozno.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">In kaj bo s Sindikatom Pro Plus, ko bodo odpustili celoten oddelek in s tem tudi vse njegove \u010dlane? \u201cNe bo ga ve\u010d. Vodstvo bo doseglo to, kar ho\u010de in popolnoma zatrlo kakr\u0161nokoli sindikalno organiziranje. To bo nov val zastra\u0161evanja in vodstvo Pro Plusa bo imelo spet proste roke.\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Za izbolj\u0161anje razmer medijskih delavcev Trifunovi\u0107 vidi mo\u017enost v zdru\u017eevanju vseh medijskih delavcev in oblikovanju skupne kolektivne pogodbe: \u201cV \u0161tevil\u010dnosti je mo\u010d, \u010de bi imeli vsaj polovico zaposlenih v sindikatu, bi se dalo marsikaj. Pozabljamo, da brez sindikatov ne bi imeli pla\u010dane malice, bolni\u0161ke, regresa &#8211; \u010de nas je ve\u010d, lahko zdru\u017eeni dose\u017eemo veliko. Ne smemo dovoliti delodajalcu, da je mo\u010dnej\u0161i.\u201d Meni, da bi morali skupaj z delodajalci iskati re\u0161itve in sklepati kompromise. \u201cIn ne pozabimo, pravice so kot mi\u0161ice, \u010de jih ne krepi\u0161 z vajo, jih izgubi\u0161. Krepi\u0161 jih pa lahko le zdru\u017een in \u0161ele zdru\u017eeno delavstvo ima mo\u010d,\u201d je zaklju\u010dil.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>STA: Primer dobre prakse<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Prispevek zaklju\u010dujemo s primerom dobre prakse, kjer so tako sindikat in direktor s socialnim dialogom zadovoljni, hi\u0161no pogodbo pa upo\u0161tevajo na obeh straneh. A gre za izjemo v slovenskem medijskem prostoru, v drugih medijih nimajo tak\u0161ne sre\u010de, je poudarila <strong>Alenka Poto\u010dnik<\/strong>, predsednica Sindikata novinarjev STA in predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ko je nacionalna pogodba zaradi odstopa podpisnikov nehala veljati, so jo na Slovenski tiskovni agenciji \u0161e nekaj \u010dasa izvajali. A vedeli so, da si bodo stabilnost zagotovili le, \u010de bodo sklenili hi\u0161no pogodbo, \u010demur je bil naklonjen tudi direktor. \u201cLeta 2017 smo se tako usedli in izpogajali dolo\u010dene stvari, nekaterim pravicam pa smo se odrekli zaradi te\u017eav s financiranjem,\u201d je povedala Poto\u010dnik.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Na STA imajo tako \u0161e vedno rekreativni dopust, izpogajali so tudi dober kompromis glede upokojevanj. Ko se pojavijo spremembe glede kolektivne pogodbe, se vedno uspe\u0161no pogovorijo z vodstvom o spremembah. Leta 2017 so se za\u010deli z vodstvom pogajati glede usklajevanja pla\u010d z inflacijo in lansko leto jim je to kon\u010dno tudi uspelo. \u201cPod novim direktorjem Igorjem Kaduncem in krizo financiranja STA so tudi vodstveni kadri ugotovili, da so nujne korenite spremembe razmer. Zaradi onemogo\u010denega delovanja in stalne negotovosti, ki je bila prisotna, se je skoraj 15 odstotkov izku\u0161enih novinarjev STA odlo\u010dilo, da menja zaposlitev ali celo poklic. Po stabilizaciji financiranja s strani dr\u017eave smo zaposlenim morali ponuditi stabilnost in socialno varnost. Novi direktor je za to imel ve\u010d posluha, kar je privedlo do ureditve razmer, zanimivi pa smo postali tudi za nove zaposlitve. Dobili smo mlaj\u0161o ekipo, ki se \u0161e postavlja, kadrovska slika se je preme\u0161ala,\u201d je razlo\u017eila Poto\u010dnik. Novinarji STA so anonimni, pod svoje \u010dlanke se ne podpisujejo: \u201cA kljub temu je boj za obSTAnek pokazal, da nas javnost podpira. Postali smo sinonim upora proti oblasti in alarm za javnost.\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Da s sindikatom in svetom delavcev dobro sodelujejo, je potrdil tudi direktor STA Igor Kadunc. \u201cSkupaj i\u0161\u010demo najbolj\u0161e mo\u017ene re\u0161itve v danih razmerah. V medijskih hi\u0161ah so ljudje tisti, ki so najpomembnej\u0161i. \u010ce je dobra komunikacija, so tudi rezultati lahko bistveno bolj\u0161i,\u201d je povedal Kadunc.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Alenka Poto\u010dnik meni, da bi morala biti jasno postavljena pravila tudi v interesu vodstva medija: \u201cRibarjenje v kalnem je nepredvidljivo, ne ve se, kak\u0161ni bodo stro\u0161ki, zahteve in pri\u010dakovanja. Ne ve se, kako bo nezadovoljstvo vplivalo na kolektiv in ali obstaja mo\u017enost stavke ali bele stavke.\u201d Ker je STA v lasti dr\u017eave, je po besedah sindikalistke in tudi direktorja Kadunca bolj prisotno zavedanje, da zakona ne sme\u0161 izigravati. STA ima ogromno pravilnikov in je ves \u010das pod drobnogledom, kar zaposlenim koristi, saj je zagotovljeno, da se spo\u0161tujejo dogovori. \u010ce socialnega dialoga ni, \u010de ni jasno, kaj so pravice delavcev in delodajalca, vlada vsesplo\u0161no nezadovoljstvo. \u201cNujno je, da delodajalci skrbijo za karierni razvoj, izobra\u017eevanje delavcev, da so napredovanja transparentna in pla\u010de dostojne,\u201d je dejala Poto\u010dnik.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cV ostalih medijih \u017eal ni posluha niti za osnovne zadeve. <\/span><span style=\"font-weight: 400\">Najbolj problemati\u010den medij ta hip je Ve\u010der, ker nimajo niti kolektivne pogodbe, v drugih medijih pa prav tako ni socialnega dialoga. V najbolj\u0161em primeru prisluhnejo toliko, kot jim to nalaga zakon, ampak \u010de ni volje za spremembe, se ne premakne ni\u010d. Sindikate dojemajo kot odve\u010dne, te\u017eavne. Ne \u017eelijo videti \u0161ir\u0161e slike, ne \u017eelijo razumeti, da poslanstvo medijev ni kovanje dobi\u010dkov in napeljevanje poslov za lastnike,\u201d je dejala predsednica Sindikata novinarjev Slovenije. \u201cVsi vemo, da se to dogaja, ne vem pa, \u010de se tega zaveda dr\u017eava. Zakonodaja ne sledi temu, da bi prepre\u010dili tak\u0161no upravljanje z mediji,\u201d je bila zaskrbljena sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">\u201cDolgoro\u010dno delodajalci \u0161kodijo tudi sebi. Ker ne spodbujajo perspektivnih in jih celo ovirajo pri delu, to pripelje do demotivacije in odhodov iz novinarskega poklica. \u201c<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/odgovornost-do-javnosti-za-novinarje-in-medijske-delavce-najpomembnejsi-vidik-njihovega-dela\/\">Anketa<\/a> je pokazala, da so novinarji pogosto idealisti in je prav \u010dut za odgovornost tisto, kar jih ohranja v poklicu. Delodajalci to izkori\u0161\u010dajo in jih zato \u0161e bolj stiskajo, novinarji pa pristajajo na kompromise z \u017eeljo, da bi medij pre\u017eivel in bi lahko oni \u0161e naprej opravljali svoje poslanstvo. \u010cetudi na ra\u010dun \u017eivotarjenja,\u201d je razpravljala Poto\u010dnik. Meni, da bi bila za novinarstvo v Sloveniji nacionalna kolektivna pogodba nujna, saj bi se s tem postavila minimalna pravila igre tudi za tiste, ki nimajo hi\u0161nih kolektivnih pogodb. A ker sindikat na strani delodajalcev nima sogovornika, bo nujna pomo\u010d dr\u017eave in sprememba zakonodaje.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Alenki Poto\u010dnik se zdi zelo pomembno, da nova kolektivna pogodba zajame vse medijske delavce, saj so tudi oni izredno pomemben del nastajanja medijskih vsebin. Meni tudi, da bi morala zajemati specifike novinarskega poklica, medijski delavci bi morali imeti ve\u010d dni dopusta, upo\u0161tevati se mora neurejen delovni \u010das in biti tudi finan\u010dno ovrednoten. Mladi novinarji bi morali imeti zagotovljeno mentorstvo, urediti bi morali tudi pravno zastopanje v primeru to\u017eb. Sklenila je, da je osnovna socialna varnost je nujna za avtonomno in neodvisno opravljanje poklica.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Ali bi bilo za delodajalce smiselno podpreti nacionalno kolektivno pogodbo za medijsko dejavnost, smo vpra\u0161ali direktorja STA. \u201cNe morem govoriti v imenu ostalih delodajalcev. Mi moramo imeti kolektivno pogodbo, ker imamo specifi\u010den status, drugi je verjetno ne potrebujejo in morda menijo, da bi ve\u010d pravic delavcem prineslo tudi ve\u010d te\u017eav za delodajalce.\u201d Glede na to, da STA hi\u0161no pogodbo \u017ee ima in verjetno v njej ne bi bilo zapisano kaj bistveno druga\u010dnega, ne vidi ve\u010djega problema pri tem, da bi jo sam podprl.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><b>Mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo<\/b><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Naj si v zaklju\u010dku vzamemo \u0161e nekaj vrstic za nekoliko subjektivno obarvane sklepne misli. Trenutne razmere nam dajejo jasno vedeti, da je tehtnica trenutno na strani kapitala. To je tudi razlog, da kapital ne vidi potrebe ne po socialnem dialogu, ne po izbolj\u0161anju delavskih pogojev. Delodajalcem slaba klima in tekmovalnost med sodelavci ve\u010dinoma ugaja, ker s tem usmerjajo pozornost od resni\u010dnega izvora problema, torej njih samih. Kapitalu negovanje neodvisnih medijev ne koristi, niti nima interesa za ohranjanje (ali bolje vzpostavljanje) novinarske avtonomije. Primer STA je morda res primer dobre prakse, kako bi naj socialni dialog izgledal, a ob mno\u0161tvu medijev, kjer ta pa\u010d ne deluje, gre za izjemo, ki zgolj dokazuje pravilo. \u010cakanje na razsvetljene lastnike, ki bodo re\u0161ili medijski trg, je iluzorno.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400\">Tudi mo\u010di zakonodaje nima smisla poveli\u010devati. Zakoni so napisani in oblikovani v duhu \u010dasa, torej v korist tiste strani razrednega boja, ki zmaguje. Pravo je z vzpostavljanjem navidezne pravi\u010dnosti zgolj obli\u017e na rano, ki prepre\u010duje, da stanje ne eskalira. Prese\u017eno vrednost pa ustvarjamo mi, delavci. Mi smo tisti, brez katerih kapitalisti ne bi imel tega, kar jim pomeni najve\u010d, dobi\u010dka. In imamo mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo. Mo\u010d stavke.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong>***<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Prvi \u0161tirje \u010dlanki so na voljo tukaj:<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-1-del-malo-nor-moras-biti-da-si-novinar-kapo-dol-vsem-ki-vztrajajo\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>P<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva\/\">olo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-3-del-dvigujemo-nivo-a-nas-imajo-za-strosek\/\"><em>Polo\u017eaj medijskih delavcev, 3. del: \u201cDvigujemo nivo, a nas imajo za stro\u0161ek\u201d<\/em><\/a><\/strong><\/p>\n<p><strong><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-4-del-kolektivna-pogodba-skozi-cas\/\">Polo\u017eaj medijskih delavcev, 4. del: Kolektivna pogodba skozi \u010das<\/a><\/strong><\/p>\n<\/div><\/li><\/ul><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ZA NOVO NACIONALNO KOLEKTIVNO POGODBO Ve\u010d informacij \u00bbPomembno je pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni\u00ab Za bolj\u0161e delovne pogoje in s tem za bolj\u0161e novinarstvo! Sindikalizem je treba postaviti na glavo \u201cBrez (z)mo\u017enosti za izvedbo stavke zgolj prosja\u010dimo za drobtinice\u201d Javna tribuna \u0160e vedno RTVSmo: Bitka brez primere Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva Polo\u017eaj medijskih delavcev 3. del: &#8220;Dvigujemo nivo, a nas imajo za stro\u0161ek&#8221; Polo\u017eaj medijskih delavcev, 4. del: Kolektivna pogodba skozi \u010das Polo\u017eaj medijskih delavcev, 5. del: Imamo mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo. Mo\u010d stavke.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":2264,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-2265","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-home-slider"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/logo_EFJ.jpg","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2265","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2265"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2265\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3374,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2265\/revisions\/3374"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2265"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2265"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}