{"id":2450,"date":"2022-04-19T08:14:42","date_gmt":"2022-04-19T06:14:42","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=2450"},"modified":"2022-04-19T16:36:01","modified_gmt":"2022-04-19T14:36:01","slug":"pomembno-je-pokazati-ljudem-da-so-del-sindikalnih-aktivnosti-hocejo-vedeti-in-hocejo-biti-vkljuceni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/pomembno-je-pokazati-ljudem-da-so-del-sindikalnih-aktivnosti-hocejo-vedeti-in-hocejo-biti-vkljuceni\/","title":{"rendered":"\u00bbPomembno je pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni\u00ab"},"content":{"rendered":"

Poro\u010dilo s 1. sindikalne delavnice: Izku\u0161nje novinarskih kolegov iz tujine<\/strong><\/p>\n

Delavnico Izku\u0161nje novinarskih kolegov iz tujine smo organizirali 30. marca 2022 v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/strong>. Je prva izmed 4 delavnic v okviru projekta, ki smo ga pridobili na razpisu Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj. Na delavnico smo povabili tri sindikalne predstavnike iz tujine, ki so predstavili svoje izku\u0161nje sindikalnega organiziranja, socialnega dialoga ter kolektivnega urejanja pravic novinarjev, novinark in medijskih delavcev, delavk, in sicer Sallo Nazarenko<\/strong> iz Sindikata novinarjev Finske<\/strong> (Suomen Journalistiliitto, Finlands Journalist F\u00f6rbund<\/em>), Majo Sever<\/strong>, predsednico Sindikata novinarjev Hrva\u0161ke <\/strong>in Davida Ayrtona<\/strong> iz britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev<\/strong>.<\/p>\n

Sindikat novinarjev Finske<\/u><\/p>\n

Salla Nazarenko<\/strong>, dolgoletna poro\u010devalka iz tujine, ki dela kot svobodnjakinja in je sindikalna specialistka za mednarodne zadeve, nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Finske. Ustanovljen je bil l. 1921, ima 13.800 \u010dlanov in \u010dlanic<\/strong> delujo\u010dih v medijskem sektorju. V sindikatu nudijo informacije, pravne nasvete, podporo, izobra\u017eevanja \u2026 Za kolektivna pogajanja skrbijo od l. 1946. Letos se denimo borijo za 7 kolektivnih pogodb. Predstavljajo velik del medijske krajine, a zaznavajo majhen upad. Pri svojih \u010dlanih nenehno preverjajo, \u010de so zadovoljni z delom sindikata, soo\u010dajo pa se tudi z izzivom, kako v sindikat vklju\u010diti \u010dim ve\u010d mladih. Skandinavske dr\u017eave imajo za sindikalna gibanja ugodno podlago, saj imajo zakonodajno in kulturno okolje, ki podpira kolektivna dogovarjanja<\/strong>.<\/p>\n

Glavna naloga njihovega sindikata je izbolj\u0161anje finan\u010dnega in poklicnega polo\u017eaja ter delovnih pogojev svojih \u010dlanov, ne glede na to, v kak\u0161nih oblikah zaposlitve delajo ljudje.<\/p>\n

Zagovorni\u0161ka funkcija sindikata se osredoto\u010da na kolektivna pogajanja in zagovarjanje pravic \u010dlanov na delovnem mestu in na individualnem nivoju<\/strong>.<\/p>\n

Najbolj pomembna naloga sindikata je pridobivanje (in vzdr\u017eevanja) \u010dlanstva<\/strong>.<\/p>\n

V praksi pa je pomembno: Poznavanje svoje dru\u017ebe, posla medijskega sektorja in svoje ciljne skupine. <\/strong>Kaj je glavni problem tvoje ciljne skupine na prakti\u010dnem nivoju in kako lahko pomaga\u0161? Neprestano spra\u0161uj, kaj ljudje rabijo, in govori o tem v javnosti. \u010ce ho\u010de sindikat uspe\u0161no opravljati svoje naloge, morajo \u010dlani in \u010dlanice poznati svoje pravice in imeti u\u010dinkovit organizacijski okvir. Za to pa je potrebna tudi zakonodaja, ki podpira kolektivno pogajanje in delavske pravice.<\/p>\n

Salla Nazarenko je predstavila proces kolektivnega pogajanja njihovega sindikata. Faza priprave<\/strong> zajema: dolo\u010ditev dela in \u010dasovnico, dolo\u010ditev nasprotne pogajalske strani, poznavanje aktualnega finan\u010dnega okvira medijskega sektorja, aktualne zakonodaje, dolo\u010ditev jasnih ciljev pogajanj \u2013 kaj \u010dlani ho\u010dejo\/potrebujejo. Sledijo pogajanja<\/strong>, ko imamo dogovore sklenjene, se pripravi dokumentacija in zaveze<\/strong>, informira ciljna skupina<\/strong> in nadaljuje spremljanje.<\/strong> Pomembno je, da se delodajalcu predstavijo prednosti kolektivne pogodbe. Pogajanja so zahtevno delo, zahtevajo ve\u0161\u010dine in \u010das, podjetja pa se morajo osredoto\u010dati na svoj posel. Kolektivna pogodba dolo\u010da minimalne standarde<\/strong>. Na to podlago lahko podjetje doda, kar \u017eeli. Dogovor doprinese k psiholo\u0161ki varnosti, ki je po raziskavah glavni dejavnik uspeha visoko zmogljivih kolektivov.<\/p>\n

V\u010dasih je potrebna gro\u017enja in mora\u0161 biti pripravljen tudi na stavko. \u010ce za\u010dne\u0161 stavko, pa mora\u0161 vedeti, kako se vrniti nazaj k delu.<\/p>\n

Sindikat novinarjev Hrva\u0161ke<\/u><\/p>\n

Maja Sever<\/strong> nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Hrva\u0161ke, ki je bil ustanovljen v za\u010detku 90ih let prej\u0161njega stoletja. Takrat je bila ve\u010dina aktivnosti osredoto\u010dena na varovaje obstoje\u010dih pravic delavcev. Zdelo se je, da je\u00a0 bila v 90ih za\u0161\u010dita bolj\u0161a, kot je zdaj. Leta 2008 je nastopila prva kriza. Pred krizo so po medijih imeli 11 kolektivnih pogodb, med krizo so se soo\u010dili z velikim pritiskom nanje, danes pa imajo samo 2 mo\u010dni kolektivni pogodbi v javnem sektorju. Sindikat ima okrog 2000 \u010dlanov in \u010dlanic<\/strong>, mo\u010dni so v boju za delavske pogodbe, a niso tako mo\u010dni pri kolektivnih pogajanjih. Situacija je te\u017eka posebej pri zasebnih medijih.<\/p>\n

Ves \u010das, kot pove Maja Sever, razmi\u0161ljajo kako biti bolj aktivni. Glavni namen je za\u0161\u010dita novinarjev, kolektivna pogajanja<\/strong>, a posku\u0161ajo delovati tudi na drugih ravneh. Organizirajo delavnice, odprte debate, recimo o nadlegovanju, razvijanju novih ve\u0161\u010din, izobra\u017eevanju, o pridobivanju EU projektov. Posku\u0161ajo odpreti sindikat za nove stvari, vklju\u010devati ljudi v nove aktivnosti<\/strong>. Pomembno je biti proaktiven, odprt do \u010dlanov, novinarjev, drugih delavcev, zaposlovalcev. O svojih aktivnostih ves \u010das sproti informirajo. Danes je zelo pomembno pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni<\/strong>. Odprtost, po\u0161tenost, transparentnost so njihova vodila. Predsednica nikoli ne skriva ni\u010desar, zaupajo ji, da nikoli ne bo imela skritih dogovorov z upravo. Kot je povedala Maja Sever, so bili za\u010detki njenega sindikalnega delovanja skromni in preprosti: FB skupina \u010dlanov, ki jih je zdaj \u00a0800, letaki po dvigalu, na hodniku. Potem so ljudje pri\u0161li na sestanek in so se pogovarjali o kolektivni pogodbi. Za\u010dne\u0161 z malim, potem se nadgrajuje, ljudje opazijo aktivnost<\/strong>. \u00bbOpazujem, zahtevam in ljudje ho\u010dejo biti udele\u017eeni.\u00ab Veliko se ukvarjajo s tem, kako pritegniti mlade kolege.<\/p>\n

Sre\u010dujejo se s problemom svobodnjakov<\/strong>. Hrva\u0161ka je majhen trg, svobodnjaki ne morejo zaslu\u017eiti za pre\u017eivetje. Tak model deluje na velikih medijskih trgih. Kljub temu pa je vse ve\u010d svobodnjakov, ker je to ceneje za medijske hi\u0161e. Imajo problem z medijsko regulacijo, saj njihov zakon o delovnih razmerjih ne vklju\u010duje svobodnjakov. Trenutno se pogovarjajo z ljudmi iz avdiovizualnega sektorja, da bi se zdru\u017eili v boju za pravice svobodnjakov. Pripravlja se nov medijski zakon, tudi tu bi radi vklju\u010dili regulacijo glede svobodnjakov.<\/p>\n

Nacionalni sindikat novinarjev (Velika Britanija in Irska)<\/u><\/p>\n

David Ayrton<\/strong>, organizator senior britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev, se je v svoji predstavitvi osredoto\u010dil na britansko izku\u0161njo uveljavljanja sindikalne organiziranosti znotraj dolo\u010denega podjetja\/delovnega okolja.<\/p>\n

Kako dose\u010di, da delodajalec prepozna pomembnost sindikalnega gibanja in kolektivnega pogajanja z namenom zagotavljanja vsaj minimalnih standardov \u2013 pla\u010de, delavnika, dopusta?<\/p>\n

\u00bbNi ene same poti za doseganje tega,\u00ab je opozoril Ayrton. Vsak primer je specifi\u010den in zahteva prilagoditev strategije in taktike. Izpostavil je 3 faze razvijanja kolektivne kulture<\/strong>.<\/p>\n

Raziskovalna faza<\/strong> pred nas postavi vpra\u0161anje: Zakaj bi novinarji, uredniki v dolo\u010denem okolju \u017eeleli sindikalno organiziranost? Kak\u0161na je njihova motivacija? To je za nas sindikaliste pomembno, saj ne smemo vsiljevati svojih preferenc, treba je identificirati potrebe ljudi<\/strong>, to jih potem motivira za zdru\u017eevanje. Da\u0161 podporo, strukturo, smernice, potem ljudje razvijejo svoj na\u010din povezovanja.<\/p>\n

Naslednje vpra\u0161anje: V kolik\u0161ni meri je zaposlovalec odporen na sindikalno organiziranost? Glede zaposloval\u010devega odziva na na\u0161e organiziranje so navadno najbolj\u0161i vir informacij zaposleni sami. \u010ce se pri\u010dakuje sovra\u017enost zaposlovalca, potem je treba razmisliti o \u00bbprostoru\u00ab, znotraj katerega se lahko organiziramo. Sovra\u017ena nastrojenost ni nujno vedno slaba stvar, saj lahko utrjuje vrednote na\u0161ega sindikalnega zdru\u017eevanja.<\/strong> V primeru, da zaposlovalec ni sovra\u017een, pa se nam odprejo mo\u017enosti za izvajanje na\u0161ih sindikalnih aktivnosti, denimo uporabe prostorov in komunikacijskega sistema delodajalca. Pomanjkanje sovra\u017enosti ni nujno vedno dobra stvar, saj lahko o\u0161ibi pomembnost sindikalnega zdru\u017eevanja v o\u010deh zaposlenih.<\/p>\n

V raziskovalni fazi je pomembno tudi spoznati, kak\u0161en je zakonski\/politi\u010dni okvir znotraj katerega delujemo. <\/strong>Zakonski okviri za priznavanje pomembnosti sindikalnega gibanja se razlikujejo po dr\u017eavah. Pomembno je, do kak\u0161ne mere nas bo politika podpirala, nasprotovala, ali bo nevtralna, kako se bodo odzivale lokalne oblasti.<\/p>\n

Sledi faza strategije in taktike<\/strong>, ki se ji posvetimo, ko je vzpostavljena podlaga za skupno delovanje. David Ayrton je opozoril pred pogosto napako: ne odlagajte na stran vpra\u0161anj in tematik, ki so osnova na\u0161ega povezovanja do takrat, ko je sindikalno delovanje \u017ee prepoznano. Ravno to je tisto, kar nas opolnomo\u010di.\u00a0 Proces opolnomo\u010denja za\u010dnemo na podlagi razli\u010dnih metod, odvisnih od specifi\u010dnih okoli\u0161\u010din. Lahko gre za prito\u017ebeni pristop<\/strong>. Izpostavimo dolo\u010den problem in vzpodbudimo kolektivno prito\u017ebo. Tak pristop ima podlago v britanski zakonodaji. \u010ce pristop nima podlage v zakonodaji, to ni mo\u017ena strategija. \u010ce imamo problem sovra\u017enega delodajalca, bodo zaposleni oklevali pred izpostavljanjem svojega imena na peticijah, prito\u017ebah. Potem moramo najti druge poti za pritisk in oblikovanje skupne identifikacije. Mo\u017een je tudi zdravstveno-varstveni pristop<\/strong>, ki se naslanja na pravila zdravja in varstva pri delu za ustvarjanje prostora za sindikalno delovanje.<\/p>\n

V zaklju\u010dni fazi, <\/strong>ko je pomembnost sindikalnega delovanja prepoznana, imamo dogovor. A to je le sredstvo do cilja. Strategija mora biti nadaljnje organiziranje, kar vklju\u010duje tudi upravljanje s prevelikimi pri\u010dakovanji. Razviti je treba nove aktivnosti in utrjevati sindikalno povezanost.<\/p>\n

Zanimalo nas je, kaj sindikalni kolegi iz tujine menijo o specifiki slovenskega trga. Je bolje imeti eno ali ve\u010d kolektivnih pogodb <\/strong>glede na to, kako majhen medijski trg imamo? Kot je ocenila Maja Sever, je kolektivna pogodba po posameznih hi\u0161ah bolj\u0161a kot nacionalna, saj re\u0161uje\u0161 specifi\u010dne te\u017eave. Vendar je za majhne trge najbolj\u0161a kombinacija obojega<\/strong> \u2013 nacionalna pogodba, kjer so dogovorjene osnove in pogodbe po posameznih hi\u0161ah. David Ayrton pa je opozoril predvsem na pomembnost vklju\u010devanja svobodnjakov v vsa kolektivna pogajanja<\/strong>, za njih je nevarno, \u010de so izklju\u010deni.<\/p>\n

Povzela: L. J. \u0160.<\/p>\n

*****<\/p>\n

Delavnice nastajajo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe, ki ga sofinancirata Evropsko zdru\u017eenje novinarjev (EFJ) in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ob pomo\u010di Evropske komisije.<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poro\u010dilo s 1. sindikalne delavnice: Izku\u0161nje novinarskih kolegov iz tujine Delavnico Izku\u0161nje novinarskih kolegov iz tujine smo organizirali 30. marca 2022 v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. Je prva izmed 4 delavnic v okviru projekta, ki smo ga pridobili na razpisu Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj. Na delavnico smo povabili tri sindikalne predstavnike iz tujine, ki so predstavili svoje izku\u0161nje sindikalnega organiziranja, socialnega dialoga ter kolektivnega urejanja pravic novinarjev, novinark in medijskih delavcev, delavk, in sicer Sallo Nazarenko iz Sindikata novinarjev Finske (Suomen Journalistiliitto, Finlands Journalist F\u00f6rbund), Majo Sever, predsednico Sindikata novinarjev Hrva\u0161ke in Davida Ayrtona iz britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev. Sindikat novinarjev Finske Salla Nazarenko, dolgoletna poro\u010devalka iz tujine, ki dela kot svobodnjakinja in je sindikalna specialistka za mednarodne zadeve, nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Finske. Ustanovljen je bil l. 1921, ima 13.800 \u010dlanov in \u010dlanic delujo\u010dih v medijskem sektorju. V sindikatu nudijo informacije, pravne nasvete, podporo, izobra\u017eevanja \u2026 Za kolektivna pogajanja skrbijo od l. 1946. Letos se denimo borijo za 7 kolektivnih pogodb. Predstavljajo velik del medijske krajine, a zaznavajo majhen upad. Pri svojih \u010dlanih nenehno preverjajo, \u010de so zadovoljni z delom sindikata, soo\u010dajo pa se tudi z izzivom, kako v sindikat vklju\u010diti \u010dim ve\u010d mladih. Skandinavske dr\u017eave imajo za sindikalna gibanja ugodno podlago, saj imajo zakonodajno in kulturno okolje, ki podpira kolektivna dogovarjanja. Glavna naloga njihovega sindikata je izbolj\u0161anje finan\u010dnega in poklicnega polo\u017eaja ter delovnih pogojev svojih \u010dlanov, ne glede na to, v kak\u0161nih oblikah zaposlitve delajo ljudje. Zagovorni\u0161ka funkcija sindikata se osredoto\u010da na kolektivna pogajanja in zagovarjanje pravic \u010dlanov na delovnem mestu in na individualnem nivoju. Najbolj pomembna naloga sindikata je pridobivanje (in vzdr\u017eevanja) \u010dlanstva. V praksi pa je pomembno: Poznavanje svoje dru\u017ebe, posla medijskega sektorja in svoje ciljne skupine. Kaj je glavni problem tvoje ciljne skupine na prakti\u010dnem nivoju in kako lahko pomaga\u0161? Neprestano spra\u0161uj, kaj ljudje rabijo, in govori o tem v javnosti. \u010ce ho\u010de sindikat uspe\u0161no opravljati svoje naloge, morajo \u010dlani in \u010dlanice poznati svoje pravice in imeti u\u010dinkovit organizacijski okvir. Za to pa je potrebna tudi zakonodaja, ki podpira kolektivno pogajanje in delavske pravice. Salla Nazarenko je predstavila proces kolektivnega pogajanja njihovega sindikata. Faza priprave zajema: dolo\u010ditev dela in \u010dasovnico, dolo\u010ditev nasprotne pogajalske strani, poznavanje aktualnega finan\u010dnega okvira medijskega sektorja, aktualne zakonodaje, dolo\u010ditev jasnih ciljev pogajanj \u2013 kaj \u010dlani ho\u010dejo\/potrebujejo. Sledijo pogajanja, ko imamo dogovore sklenjene, se pripravi dokumentacija in zaveze, informira ciljna skupina in nadaljuje spremljanje. Pomembno je, da se delodajalcu predstavijo prednosti kolektivne pogodbe. Pogajanja so zahtevno delo, zahtevajo ve\u0161\u010dine in \u010das, podjetja pa se morajo osredoto\u010dati na svoj posel. Kolektivna pogodba dolo\u010da minimalne standarde. Na to podlago lahko podjetje doda, kar \u017eeli. Dogovor doprinese k psiholo\u0161ki varnosti, ki je po raziskavah glavni dejavnik uspeha visoko zmogljivih kolektivov. V\u010dasih je potrebna gro\u017enja in mora\u0161 biti pripravljen tudi na stavko. \u010ce za\u010dne\u0161 stavko, pa mora\u0161 vedeti, kako se vrniti nazaj k delu. Sindikat novinarjev Hrva\u0161ke Maja Sever nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Hrva\u0161ke, ki je bil ustanovljen v za\u010detku 90ih let prej\u0161njega stoletja. Takrat je bila ve\u010dina aktivnosti osredoto\u010dena na varovaje obstoje\u010dih pravic delavcev. Zdelo se je, da je\u00a0 bila v 90ih za\u0161\u010dita bolj\u0161a, kot je zdaj. Leta 2008 je nastopila prva kriza. Pred krizo so po medijih imeli 11 kolektivnih pogodb, med krizo so se soo\u010dili z velikim pritiskom nanje, danes pa imajo samo 2 mo\u010dni kolektivni pogodbi v javnem sektorju. Sindikat ima okrog 2000 \u010dlanov in \u010dlanic, mo\u010dni so v boju za delavske pogodbe, a niso tako mo\u010dni pri kolektivnih pogajanjih. Situacija je te\u017eka posebej pri zasebnih medijih. Ves \u010das, kot pove Maja Sever, razmi\u0161ljajo kako biti bolj aktivni. Glavni namen je za\u0161\u010dita novinarjev, kolektivna pogajanja, a posku\u0161ajo delovati tudi na drugih ravneh. Organizirajo delavnice, odprte debate, recimo o nadlegovanju, razvijanju novih ve\u0161\u010din, izobra\u017eevanju, o pridobivanju EU projektov. Posku\u0161ajo odpreti sindikat za nove stvari, vklju\u010devati ljudi v nove aktivnosti. Pomembno je biti proaktiven, odprt do \u010dlanov, novinarjev, drugih delavcev, zaposlovalcev. O svojih aktivnostih ves \u010das sproti informirajo. Danes je zelo pomembno pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, ho\u010dejo vedeti in ho\u010dejo biti vklju\u010deni. Odprtost, po\u0161tenost, transparentnost so njihova vodila. Predsednica nikoli ne skriva ni\u010desar, zaupajo ji, da nikoli ne bo imela skritih dogovorov z upravo. Kot je povedala Maja Sever, so bili za\u010detki njenega sindikalnega delovanja skromni in preprosti: FB skupina \u010dlanov, ki jih je zdaj \u00a0800, letaki po dvigalu, na hodniku. Potem so ljudje pri\u0161li na sestanek in so se pogovarjali o kolektivni pogodbi. Za\u010dne\u0161 z malim, potem se nadgrajuje, ljudje opazijo aktivnost. \u00bbOpazujem, zahtevam in ljudje ho\u010dejo biti udele\u017eeni.\u00ab Veliko se ukvarjajo s tem, kako pritegniti mlade kolege. Sre\u010dujejo se s problemom svobodnjakov. Hrva\u0161ka je majhen trg, svobodnjaki ne morejo zaslu\u017eiti za pre\u017eivetje. Tak model deluje na velikih medijskih trgih. Kljub temu pa je vse ve\u010d svobodnjakov, ker je to ceneje za medijske hi\u0161e. Imajo problem z medijsko regulacijo, saj njihov zakon o delovnih razmerjih ne vklju\u010duje svobodnjakov. Trenutno se pogovarjajo z ljudmi iz avdiovizualnega sektorja, da bi se zdru\u017eili v boju za pravice svobodnjakov. Pripravlja se nov medijski zakon, tudi tu bi radi vklju\u010dili regulacijo glede svobodnjakov. Nacionalni sindikat novinarjev (Velika Britanija in Irska) David Ayrton, organizator senior britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev, se je v svoji predstavitvi osredoto\u010dil na britansko izku\u0161njo uveljavljanja sindikalne organiziranosti znotraj dolo\u010denega podjetja\/delovnega okolja. Kako dose\u010di, da delodajalec prepozna pomembnost sindikalnega gibanja in kolektivnega pogajanja z namenom zagotavljanja vsaj minimalnih standardov \u2013 pla\u010de, delavnika, dopusta? \u00bbNi ene same poti za doseganje tega,\u00ab je opozoril Ayrton. Vsak primer je specifi\u010den in zahteva prilagoditev strategije in taktike. Izpostavil je 3 faze razvijanja kolektivne kulture. Raziskovalna faza pred nas postavi vpra\u0161anje: Zakaj bi novinarji, uredniki v dolo\u010denem okolju \u017eeleli sindikalno organiziranost? Kak\u0161na je njihova motivacija? To je za nas sindikaliste pomembno, saj ne smemo vsiljevati svojih preferenc, treba je identificirati potrebe ljudi, to jih potem motivira za zdru\u017eevanje. Da\u0161 podporo, strukturo, smernice, potem ljudje razvijejo svoj na\u010din povezovanja. Naslednje vpra\u0161anje: V kolik\u0161ni meri je zaposlovalec odporen na sindikalno organiziranost? Glede zaposloval\u010devega odziva na na\u0161e organiziranje […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2450","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2450","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2450"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2450\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2455,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2450\/revisions\/2455"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2450"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2450"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2450"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}