![\"\"](\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20220623_141833-1024x576.jpg\")
Foto: Alenka Poto\u010dnik<\/p><\/div>\n
\u0160ir\u0161i dru\u017ebeni trendi vodijo v vse slab\u0161e pogoje za kakovostno delo novinarjev, zato je nujna krepitev povezanosti z drugimi organizacijami, ki delujejo na podro\u010dju sindikalizma. Povezali smo se s Centrom za dru\u017ebeno raziskovanje (Cedra)<\/a>, ki je med drugim \u010dlan sindikalne zveze UNI Global. Trije predstavniki Cedre, Andra\u017e Mali, Taj Zavodnik in Gregor Ka\u0161man, so bili gostje na\u0161e 2. sindikalne delavnice 23. junija 2022 z osrednjim vpra\u0161anjem,\u00a0kako se organizirati za bolj\u0161e delovne pogoje in bolj\u0161e novinarstvo.<\/p>\n V Cedri deluje okrog 40 aktivistov razli\u010dnih generacij, ki gradijo gibanje, sodelujejo z razli\u010dnimi delovnimi kolektivi in krepijo delavsko mo\u010d za dru\u017ebene spremembe. Sodelujejo s tremi pano\u017enimi sindikati: Sindikatom delavcev trgovine, sindikatom SVIZ in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Rosa Luxemburg Stiftung in UNI global pa sta njihova podpornika, financerja. V zadnjih letih so pomagali ustanoviti \u0161tiri sindikate.<\/p>\n \u00bbS Sindikatom Lidl, s katerim res temeljito, vsakodnevno delamo, kjer lahko svoje pristope, tudi nove tipe organiziranja preizku\u0161amo,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali. Sodelujejo tudi s Sindikatom Tu\u0161, Sindikatom osebne asistence in Sindikatom Hemodialize.<\/p>\n Iz opisovanja Cedrinih pristopov dela je bilo \u017ee na za\u010detku razvidno, da temeljijo na mo\u010dni teoretski podlagi in je njihova podpora delavcem v razli\u010dnih panogah zelo strukturirana.<\/p>\n Mo\u010d v boju proti kapitalu<\/strong><\/p>\n \u00bbKak\u0161ne so na\u0161e mo\u010di v boju proti kapitalu?\u00ab so osnovno vpra\u0161anje sindikalnega boja naslovili predstavniki Cedre.<\/p>\n Glede na to, da je delavstvo znotraj kapitalizma v razli\u010dnih polo\u017eajih, na razli\u010dnih delovnih mestih, z razli\u010dnimi znanji, mora biti strategija sindikalnega organiziranja temu primerno prilagojena. Kaj lahko \u010dlovek uporabi, mo\u010d, ki jo ima sam, kje pa potrebuje solidarnostno podporo? Osnovna mo\u010d je strukturna, odvisna od pogajalskega na\u010dina na delovnem mestu in na trgu delovne sile. Nekateri sektorji s stavko bolj ohromijo dru\u017ebeno delovanje in lahko povzro\u010dijo ve\u010dji pritisk. \u010ce te mo\u010di s stavko ni, je treba uporabljati\u00a0druge metode boja. \u00a0Delavec je vedno podrejen kapitalu, zato je pomembno, da se povezuje v organizacije.<\/p>\n \u00bbA zdru\u017eevalna mo\u010d ni dovolj,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali, \u00bbklju\u010dna je predvsem organizacijska mo\u010d<\/strong>. Zmo\u017enost sindikata, zdru\u017eenih delavcev za akcijo.\u00ab<\/p>\n Kot enega izmed klju\u010dnih problemov je izpostavil, da sindikati premalo povezujejo delavce in delavke, ponekod se \u010dlani sploh ne poznajo in posledi\u010dno te\u017eko podpirajo drug drugega. Cedra se osredoto\u010da predvsem na povezovanje in na to, kako krepiti organizacijsko mo\u010d, pri \u010demer uporablja \u017ee stoletja stare in preizku\u0161ene sindikalne metode.<\/p>\n Nadalje je tu institucionalna mo\u010d<\/strong>, to je predvsem zakonodaja, ustava, kolektivne pogodbe, kar so \u017ee izborjene pravice, ki jih lahko uporabimo v boju. Gre pa za podrejeno mo\u010d, saj kapital in dr\u017eava ves \u010das pritiskata nanjo, jo \u0161ibita, zato se je nujno boriti za ohranjanje teh standardov.<\/p>\n Pomembna, \u0161e posebej za novinarje, je tudi \u0161ir\u0161a dru\u017ebena mo\u010d<\/strong>, izhaja iz solidarnosti in koalicij, ki jih gradimo. Tu je Andra\u017e Mali podelil izku\u0161njo sodelovanja s Sindikatom Lidl.<\/p>\n \u00bbSindikat Lidl bi zelo te\u017eko pre\u017eivel, ko se je ustanovil. Napad s strani vodstva je bil intenziven, odpustili so predsednico, vsakega \u010dlana so vabili v pisarno in ga maltretirali. Skratka pritisk je bil zelo velik. Tako se je morala anga\u017eirati \u0161ir\u0161a koalicija gibanj sindikatov, ki so jih podprli, po\u0161iljali pisma podpore in sodelovali pri tem, da je ta sindikat pre\u017eivel.\u00ab Naslednja je diskurzivna mo\u010d<\/strong>, ki se ka\u017ee kot podpora v javnosti skozi kampanje in obve\u0161\u010danje, informiranje.<\/p>\n Foto: Alenka Poto\u010dnik<\/p><\/div>\n Kako se \u010dim bolje organizirati za podporo delavstvu<\/strong><\/p>\n \u00bbTakoj na za\u010detku,\u00ab je besedo prevzel predstavnik Cedre Taj Zavodnik, \u00bbje treba preveriti, kak\u0161na je skupina delavcev, s \u010dim se soo\u010da, v kak\u0161nem polo\u017eaju je, kaj naj krepimo.\u00ab<\/p>\n Predstavil je razli\u010dna sindikalna orodja.<\/p>\n Prepoznavanje organskih vodij, ki imajo vpliv in spo\u0161tovanje ostalih. Najdemo jih s pomo\u010djo intervjujev, pogovorov. Povabimo jih v sindikat, oni potem za sabo potegnejo \u0161e ostale.<\/p>\n Zelo pomembna osnovna metoda je mapiranje.<\/p>\n Mapiramo lahko zelo razli\u010dna podro\u010dja:\u00a0 probleme, sodelavce, ideje \u2026 Nadalje lahko za preizku\u0161anje svoje akcijske mo\u010di, delovanja, uporabljamo strukturne teste. Ena izmed osnovnih metod sindikalnega delovanja je tudi individualno delo, pogovori ena na ena.<\/p>\n \u00bbPri krepitvi mo\u010di sindikatov je bila metoda individualnega svetovanja zelo pomembna,\u00bb je poudaril Zavodnik. Tudi pravna pomo\u010d je pomembna, a mora biti podrejena organiziranju, da ne postane sindikalno delovanje samo servisiranje.<\/p>\n Prvi svojem delu predstavniki Cedre opa\u017eajo, da postajajo socialni dialog in kolektivna pogajanja vse bolj rutinska in vse manj vklju\u010dujo\u010da. Lahko se pogaja samo predsednik v neki o\u017eji ekipi, a je dobro, da se vklju\u010duje \u010dim ve\u010d zaposlenih z vseh oddelkov. Potem so vsi pripravljani stati za tem in se boriti.<\/p>\n V nadaljevanju so predstavniki Cedre kot pomembne metode izpostavili \u0161e gradnjo koalicij in povezovanje z drugimi sindikati, vpliv na strankarsko politiko, mobilizacijo (protesti, kampanje, medijske akcije), nazadnje pa je tu kot najmo\u010dnej\u0161e orodje stavka.<\/p>\n Na splo\u0161no se razmere v Evropi, tudi v Sloveniji poslab\u0161ujejo, sindikalno organiziranje je vse te\u017eje, vse ve\u010d je novih podjetji, multinacionalk, v katerih ni sindikatov.<\/p>\n Koncentri\u010dni krogi sindikalnega delovanja<\/strong><\/p>\n Gregor Ka\u0161man je predstavil shemo organiziranega sindikalnega kolektiva.<\/p>\n Na sindikat ne gledajo kot na neko hierarhi\u010dno strukturo, kot je to v delovnih procesih, ampak\u00a0 kot na koncentri\u010dne kroge, pri \u010demer si je treba prizadevati, da \u010dim ve\u010d delavk in delavcev pride v notranja kroga, v jedro in med aktiviste. V naslednjih zunanjih krogih so \u010dlani, podporniki, ki so sindikatu naklonjeni, a se \u0161e niso dovolj vklju\u010dili, vklju\u010dujejo se le v posami\u010dne akcije, mobilizacije. V naslednjem zunanjem krogu so pasivni delavci, ki morda za sindikat niti ne vedo, jih ne zanima ali pa imajo kak\u0161ne druge razloge. Z organizacijskim pristopom jih je mogo\u010de spodbuditi, da se pridru\u017eijo najbolj aktivnim v notranjih krogih.\u00a0Potem so tu \u0161e neopredeljeni, ki sindikatu niso najbolj naklonjeni, niso pa nasprotniki. Cilj je, da se vse ljudi iz zunanjih krogov pripelje \u010dim bolj proti jedru in med aktiviste.<\/p>\n \u00bbVsi ti krogi morajo biti \u010dim bolj prepustni,\u00ab je izpostavil Gregor Ka\u0161man. Zaradi narave sindikalnega dela je jasno, da bodo ljudje ob razli\u010dnih obdobjih, razli\u010dno vpeti, hkrati jim je treba omogo\u010diti, da se aktivirajo, ko to \u017eelijo.<\/p>\n Predstavniki Cedre med svojim delovanjem opa\u017eajo \u0161e en problem. Delavci velikokrat vidijo sindikat kot nekoga od zunaj, ki bo nekaj uredil. \u00bbNe,\u00ab je bil jasen Ka\u0161man \u00bbSindikat smo mi vsi, zato je delavce treba prepri\u010dati, da se aktivirajo. Seveda prinese to veliko dela, ki se ga vodstvo sindikata morda ustra\u0161i, a v dolgoro\u010dnem smislu je to zagotovo pristop, ki pripelje do la\u017eje in \u0161ir\u0161e mobilizacije.\u00ab<\/p>\n Pomembno se je zavedati, da na vklju\u010devanje delavk in delavcev vpliva veliko subjektivnih dejavnikov, kako \u017eivijo, kak\u0161ne pretekle izku\u0161nje imajo s sindikalnim organiziranjem, odnosi v kolektivu, kak\u0161ne pogodbe o zaposlitvi imajo. Klju\u010dno je razumeti vse te okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n Foto: Alenka Poto\u010dnik<\/p><\/div>\n Mapiranje \u2013 klju\u010dno orodje organizacijskega pristopa<\/strong><\/p>\n Predstavniki Cedre so mapiranje izpostavili kot klju\u010dno orodje organizacijskega procesa. Ker je organizacijsko delo izjemno intenzivno, ga je treba \u010dim bolj strukturirati, da se tega ne lotevamo spontano.<\/p>\n \u00bbMapiramo lahko razli\u010dne dejavnike,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali. \u00bbOd delavcev, vodstev institucij, omre\u017eij mo\u010di, delavnih mest, odnosov, \u2026\u00ab<\/p>\n Namen pa je pridobiti konkretno analizo o tem, kje obstajajo potenciali, kdo sindikatu nasprotuje, kak\u0161ne so strukturne mo\u010di, kje so najve\u010dji organizacijski vzvodi za spremembe. Mapiranje odnosov na delovnih mestih razkrije dinamiko organiziranja. Lahko mapiramo tudi sorodne organizacije, kdo so na\u0161i zavezniki, pa tudi na\u0161e nasprotnike. Mapiranje sicer zahteva veliko dela, a ne zahteva nekih posebnih znanj.<\/p>\n S pomo\u010djo mapiranja lahko, kot so pojasnili predstavniki Cedre, zaznamo pri ljudeh razli\u010dne pomisleke glede sindikalnega delovanja; nekdo se no\u010de izpostavljati, nekdo ne zaupa\u00a0sindikatu zaradi preteklih slabih izku\u0161enj, nekdo morda okleva zaradi \u010dlanarine. Ko pomisleke zberemo, se lahko nanje primerno odzovemo.<\/p>\n Spoznali smo tudi strategije, ki jih uporabljajo pri Cedri, ko prvi\u010d vstopajo v dolo\u010dene kolektive. Pri\u010dnejo z raziskavo delovnih pogojev, preko tega dobijo kontakte, informacije, ugotovijo stanje, klju\u010dne probleme, ki jih lahko potem nagovorijo. Raziskava je vedno prva, za\u010dnejo s poglobljenimi individualnimi intervjuji.<\/p>\n \u00bbKontakte dobimo preko na\u0161ih mre\u017e ali pa posku\u0161amo tudi sami kar iti v podjetje. Ko imamo osnovne informacije o problemih, odnosih, potem zberemo prvo skupino na sestanku, sestavimo odbor, tako zdaj postopamo tudi pri organiziranju kulturnih delavk in delavcev. Naslednji korak je anketa, ki zajame ve\u010d delavcev, tako dobimo ve\u010d podatkov, kontaktov in tako se \u0161irimo. Vmes je vedno treba re\u0161iti kak\u0161no manj\u0161o te\u017eavo, toda na tak na\u010din sindikat delavkam in delavcem vliva zaupanje v to, da so spremembe mogo\u010de,\u00ab je za\u010detne postopke pojasnil Mali.<\/p>\n Predstavniki Cedre so izpostavili, da se trudijo narediti \u010dim ve\u010d po tihem, a vodstva slej ko prej izvedo za dogajanje, potem za\u010dnejo, denimo, preko poslovodij prepri\u010devati delavce, da sindikata ne potrebujejo, da je to nekaj od zunaj, da bodo oni \u017ee sami uredili. Za\u010dnejo nagajati, vna\u0161ati razdor, dezinformacije. Takrat je pomembno, da so delavci na to pripravljeni in odlo\u010deni iti naprej. \u00bbKo smo, denimo, za\u010deli prvo anketo v Lidlu,\u00ab je Ka\u0161man izpostavil primer iz prakse, \u00bbso v roku ene ure vse poslovalnice dobile dopis, da se tega ne izpolnjuje. Toda po enem letu dela je sindikat tam kon\u010dno sprejet kot dejstvo.\u00ab<\/p>\n Komunikacijski kanali \u2013 gradnja notranje kohezije in zunanje prepoznavnosti<\/strong><\/p>\n Predstavniki Cedre so izpostavili tudi pomen \u010dim bolj\u0161ega komuniciranja navznoter in navzven. Pri tem so na voljo razli\u010dna spletna orodja: FB stran, viber chat, zoom sestanki, pomembna pa so tudi sre\u010danja v \u017eivo \u2013 pogovori ena na ena. Pri organizaciji sestankov je navadno najprej potreben ve\u010dji anga\u017ema Cedre, potem pa se delavke in delavci organizirajo sami.<\/p>\n \u00bbTe procesi pa so pomembni tudi zato,\u00ab je poudaril Andra\u017e Mali, \u00bbker delavci prek vklju\u010denosti za\u010dnejo tudi bolje razumeti \u0161ir\u0161o dru\u017ebeno sliko, ne le o\u017ejih problemov. Za\u010denjajo tudi razumeti, zakaj so za izbolj\u0161anje njihovih pogojev pomembni tudi drugi delavski boji.\u00ab<\/p>\n Tudi pogovori ena na ena so strukturirani. Pri Cedri si pripravijo scenarij pogovora in se dr\u017eijo klju\u010dnega pravila 70\/30, ki je razmerje, koliko predstavnik Cedre poslu\u0161a (70) in koliko govori (30). Klju\u010dno je sli\u0161ati delavca, zaznati probleme in tako zgraditi zaupanje. Ta pogovor ima jasen namen in cilj, vedno se dogovorijo tudi za dolo\u010deno konkretno nalogo, na ta na\u010din se tudi ohrani stik.<\/p>\n Sodelovanje z novinarji<\/strong><\/p>\n Predstavniki Cedre so opisali klju\u010den problem, ki so ga zaznali preko anket Sindikata novinarjev Slovenije v razli\u010dnih medijih: \u00bbS specifi\u010dno organizacijo na\u010dina dela, pa tudi z izbiro tehnologij je kapital vsilil fleksibilizacijo tudi v novinarski poklic. Zaradi padanja standardov, intenzifikacije delovnih procesov prihaja do objektiviziranega rutinskega novinarstva (pokrivajo se dogodki, ne ideje). Pri \u010dasopisih naklada pada, manj\u0161a se prisotnost ogla\u0161evalcev, kapital pa sistematsko prelaga odgovornost na delavstvo z intenzifikacijo dela, omejitvijo pla\u010dil, negotovostjo zaposlitve. To ob \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih trendih vodi k instrumentalizaciji novinarjev, k izgubljanju nadzora nad delovnim procesom in k odtujitvi od dela. Kapital z vpeljevanjem nestandardnih (prekarnih) oblik zaposlitev na eni strani zmanj\u0161uje stro\u0161ke, pove\u010duje disciplino in ru\u0161i mo\u017enosti za vzpostavitev delavske enotnosti. V kolikor pa se tak\u0161ne oblike zaposlovanja prepovejo (RTV SLO), pa mened\u017ement to uporabi za izgovor, da mo\u010dno pove\u010da raven fleksibilnosti redno zaposlenih: tako delavke in delavci opravijo kak\u0161no delo, ki ga sploh nimajo v pogodbi ali zanj morda niti nimajo ve\u0161\u010din.\u00a0Ko se kaj zatakne, pride pa do discipliniranja.\u00ab<\/p>\n Predstavniki Cedre so v takih razmerah izpostavili pomen aktivnega delovanja na delovnih mestih, povezovanja in gradnjo delavske solidarnosti ter enotnosti, tako med delavci v isti panogi kot \u0161ir\u0161e, povezovanja z gledalci, bralci, poslu\u0161alci (uporabniki) ter skupno teoretsko-politi\u010dno delo \u2013 ne samo orientacija na lastne ekonomske interese, ampak tudi na spreminjanje mo\u010di v dru\u017ebi.<\/p>\n Zapisala: Luna Juran\u010di\u010d \u0160ribar<\/em><\/p>\n *Delavnico smo izvedli v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/a>. Pridobili smo ga na razpisu<\/a>\u00a0Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj.<\/strong><\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20220623_141855-1024x576.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/20220623_141815-1024x576.jpg\")