{"id":2758,"date":"2022-11-22T21:00:12","date_gmt":"2022-11-22T20:00:12","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=2758"},"modified":"2022-12-23T15:32:39","modified_gmt":"2022-12-23T14:32:39","slug":"pravna-mreza-zakaj-moramo-na-referendumu-o-rtv-glasovati-za","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/pravna-mreza-zakaj-moramo-na-referendumu-o-rtv-glasovati-za\/","title":{"rendered":"Pravna mre\u017ea: Zakaj moramo na referendumu o RTV glasovati ZA"},"content":{"rendered":"

V celoti (po)objavljamo prispevek Pravne mre\u017ee za varstvo demokracije<\/a> v zvezi z novelo zakona o RTV, ki bo predmet nedeljskega referenduma.<\/p>\n

Novela zakona o RTV Slovenija, o kateri bomo v nedeljo odlo\u010dali na referendumu, prina\u0161a pomembne spremembe upravljanja javne RTV. Trenutno veljavni, t. i. Grimsov zakon iz leta 2005 predvideva, da ima RTV programski in nadzorni svet, ki imata programske in nadzorne funkcije ter generalnega direktorja, ki vodi posle. Od 29 \u010dlanov programskega sveta jih 21 imenuje dr\u017eavni zbor. Tak\u0161en na\u010din imenovanja je pripeljal do popolne podreditve javne RTV strankarskim interesom. Novela zakona predvideva spremembo upravljavskih organov, pri kateri se programski in nadzorni svet preoblikujeta v svet RTV, ki prevzame tako programsko kot nadzorstveno funkcijo, pri finan\u010dnih vpra\u0161anjih pa je njegova desna roka finan\u010dni odbor.<\/p>\n

Medtem, ko je tudi nadzorni svet doslej imenovala vladajo\u010da politika (od 11 \u010dlanov sta jih 9 imenovala dr\u017eavni zbor in vlada, dva pa zaposleni, za zasedbo mesta pa je bila potrebna zgolj visoko\u0161olska izobrazba in pet let delovnih izku\u0161enj na kateremkoli delovnem mestu; npr. sedanji predsednik nadzornega sveta, ki ga je v nadzorni svet imenovala prej\u0161nja vlada, je po izobrazbi sociolog), finan\u010dni odbor kot posvetovalni organ sveta RTV po novem sestavlja pet strokovnjakov z vsaj desetimi leti delovnih izku\u0161enj s finan\u010dnega podro\u010dja: enega strokovnjaka imenuje ministrstvo za finance, enega ministrstvo za kulturo, enega zaposleni ter dva strokovni zdru\u017eenji: Zdru\u017eenja nadzornikov Slovenije in Zveze ra\u010dunovodij, finan\u010dnikov in revizorjev Slovenije.<\/p>\n

Tak\u0161na ureditev z enim organom upravljanja javne radiotelevizije je prisotna v ve\u010dini evropskih dr\u017eav, pri \u010dem se tudi drugod finan\u010dni nadzor krepi s pododbori in pristojnostmi zunanjih organov kot je regulator elektronskih medijev ali ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de. Novi zakon dolo\u010da, da je za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanje RTV Slovenija ter revidiranje aktov o poslovanju pristojno Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de. Trditi, da novi zakon ne zagotavlja nadzora nad poslovanjem RTV Slovenija je zato zavajajo\u010de.<\/p>\n

V noveli zakona o RTV Slovenija se nadalje individualni poslovodni organ, to je generalnega direktorja nadome\u0161\u010da s kolektivno \u0161tiri\u010dlansko upravo. Ker se upravljanje in vodenje RTV bistveno spreminja, je razumljivo, da zakon posega v mandate organov upravljanja in nadzora, ki po novem ne bodo ve\u010d obstajali.<\/p>\n

PRENEHANJE MANDATOV GENERALNEGA DIREKTORJA IN PROGRAMSKEGA SVETA V NOVEM ZAKONU NI SPORNO<\/b><\/h4>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je \u017ee ve\u010dkrat zavzelo stali\u0161\u010de, da imenovanja na poslovodsko ali vodilno funkcijo z dolo\u010ditvijo mandata in z zakonsko predvideno mo\u017enostjo pred\u010dasne razre\u0161itve ni mogo\u010de \u0161teti za pridobljeno pravico, ki jo Ustava v drugem odstavku 155. \u010dlena varuje pred posegi zakonodajalca. Tak\u0161en poseg v trajanje mandata predstavlja t. i. nepravo retroaktivnost, ki ni prepovedana, razen \u010de se v posameznikov pravni polo\u017eaj posega arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujo\u010dem in legitimnem javnem interesu. To pomeni, da je treba skladno s testom arbitrarnosti presojati, kateri izmed ustavno varovanih dobrin je v posameznem primeru treba dati prednost. Zgolj dejstvo prenehanja mandatov pred njihovim iztekom torej \u0161e ne pomeni, da je tak zakon protiustaven.<\/p>\n

Zadeve Petan (U-I-172\/94<\/a>), ki jo omenja dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d, z najnovej\u0161o spremembo ni mogo\u010de primerjati. Leta 1994 je novi zakon ohranil prej\u0161njo funkcijo generalnega direktorja v tako reko\u010d nespremenjeni obliki, medtem ko sedanja novela zakona funkcije generalnega direktorja ne pozna ve\u010d, ampak ga nadome\u0161\u010da \u0161tiri\u010dlanska uprava, ki jo sestavljajo predsednik, dva \u010dlana in delavski direktor. Po novem predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna \u010dlana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni na neposrednih volitvah. Trenutno generalni direktor vodi delo ter poslovanje javnega zavoda sam, brez sodelovanja programskega sveta tudi imenuje strokovne direktorje za posamezna podro\u010dja.<\/p>\n

Razlogi za spremembo ureditve poslovodenja so torej o\u010ditni: uvedba delavskega soupravljanja po vzoru gospodarstva, omejitev arbitrarnosti pri izbiri strokovnih direktorjev, kakovostnej\u0161e kolektivno poslovodenje, po prilagoditvi statuta pa tudi racionalizacija vodstvenih funkcij, saj posamezne direktorske in pomo\u010dni\u0161ke funkcije ne bodo ve\u010d potrebne, ker jih bodo opravljali \u010dlani uprave. Novela zakona torej \u017eeli okrepiti poslovodno funkcijo na na\u010din, da vodja poslov ne bo ve\u010d \u201cgeneral\u201d, ampak prvi med enakimi v ve\u010d\u010dlanski upravi, ki jo sestavljajo strokovnjaki z razli\u010dnih podro\u010dij delovanja zavoda. Namen novele torej ni poseg v mandate, je pa poseg v mandate nujen, da bi zakon sploh imel u\u010dinek. Tak\u0161en na\u010din prenehanja mandatov je uporabljen tudi v prehodnih dolo\u010dbah drugih zakonov, ki spreminjajo organizacijo in upravljanje javnopravnih oseb (npr. pri Zakonu o Kobilarni Lipica, Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, Zakonu o Triglavskem narodnem parku itd.), saj sicer spremembe upravljanja sploh ne bi bile mogo\u010de.<\/p>\n

Ne najbolj pomembno, pa vendarle je treba poudariti \u0161e, da natanko tisto, kar dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d neupravi\u010deno o\u010dita noveli zakona, vsebuje t. i. Grimsov zakon iz leta 2005. Ta zakon, ki velja \u0161e danes, ureditve generalnega direktorja ni v ni\u010demer spreminjal, pa je kljub temu dolo\u010dil, da se generalnega direktorja po uveljavitvi zakona imenuje na novo.<\/p>\n

<\/a>NADZOR NAD FINAN\u010cNIM POSLOVANJEM SE KREPI S POMO\u010cJO FINAN\u010cNIH STROKOVNJAKOV IN RA\u010cUNSKEGA SODI\u0160\u010cA<\/b><\/h4>\n

Sedanja ureditev notranjega nadzora porabe sredstev je neprimerna. Ve\u010dino \u010dlanov nadzornega sveta, ki naj bi nadziral poslovanje, imenuje vladajo\u010da politika, zanje pa v sedanjem zakonu ni dolo\u010deno, da morajo biti \u010dlani finan\u010dni strokovnjaki. Edini pogoj, ki ga zakon dolo\u010da, je ta, da morajo imeti najmanj visoko\u0161olsko izobrazbo in vsaj pet let delovnih izku\u0161enj.<\/p>\n

Novi zakon zagotavlja jasno in nesporno revizijsko pristojnost Ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da, in sicer tako za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTV Slovenija kot tudi za revidiranje aktov o preteklem poslovanju in aktov o na\u010drtovanem poslovanju RTV Slovenija.<\/p>\n

RTV Slovenija je glede na obseg razpolaganja z javnimi sredstvi med ve\u010djimi javnimi zavodi v Sloveniji. Zato je nujno potrebno, da nadzor opravlja Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de, ki je najvi\u0161ji revizijski organ za kontrolo porabe javnih sredstev.<\/p>\n

Seveda ne dr\u017ei niti o\u010ditek dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010da, da novi zakon nikomur ve\u010d ne daje pristojnosti za nadzor zakonitosti poslovanja RTV. Dolo\u010dba 11. to\u010dke prvega odstavka 16. \u010dlena zakona svetu zavoda daje pristojnost, da \u201cnadzira poslovanje RTV Slovenija\u201d. Da nadzor poslovanja vklju\u010duje tudi nadzor zakonitosti poslovanja, je jasno vsakemu dobrovernemu bralcu zakonskega besedila. Dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d namre\u010d z drugimi besedami trdi, da varnostnik, ki varuje hi\u0161o, ne varuje tudi njene spalnice, saj spalnica v njegovem opisu del in nalog ni posebej navedena. Tak\u0161no razumevanje nasprotuje vsem razumnim na\u010delom o razlagi pravnih pravil.<\/p>\n

<\/a>SVET \u0160E NAPREJ SPREMLJA URESNI\u010cEVANJE PROGRAMSKIH STANDARDOV IN ETI\u010cNIH NA\u010cEL TER KREPI VLOGO VARUHA<\/b><\/h4>\n

Novi zakon ne spreminja dolo\u010dil sedanjega zakona o zagotavljanju verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj ter celovite obve\u0161\u010denosti. Svet RTV Slovenija kot novi organ upravljanja bo \u0161e naprej pristojen za sprejemanje programskih standardov in zasnov, ter za spremljanje njihovega uresni\u010devanja. Vendar pa zakon omejuje pristojnosti sveta, da posega v posamezne dele programa, pred razpravo o programih glede morebitnih kr\u0161itev programskih standardov in eti\u010dnih na\u010del pa mora svet pridobiti poro\u010dilo varuha pravic gledalcev in poslu\u0161alcev. Novi zakon res ne omenja ve\u010d pristojnosti sveta, da generalnemu direktorju naro\u010di, katere spremembe naj uvede v programu, saj so tak\u0161ne pristojnosti organa upravljanja in nadzora v nasprotju z mednarodnimi standardi za varovanje neodvisnosti javnega medija.<\/p>\n

<\/a>DO DEPOLITIZACIJE ORGANA UPRAVLJANJA S PRISTOJNOSTMI ZA IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV JAVNOSTI RAZPR\u0160ENIMI MED RAZLI\u010cNIMI STROKOVNIMI IN LEGITIMNIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANIZACIJAMI<\/h4>\n

V zvezi z depolitizacijo, ki jo novela prina\u0161a, se njeni nasprotniki ne morejo odlo\u010diti, ali jih bolj moti to, da bo \u010dlane sveta javne RTV izbirala neodvisna civilna dru\u017eba, ali to, da jih bodo izbirali v dr\u017eavnem zboru imenovani dr\u017eavni organi. \u010ce bi jih v celoti imenovale same organizacije civilne dru\u017ebe, npr. Zveza dru\u0161tev slovenskih filmskih ustvarjalcev, bi temu imenovanju o\u010ditali pomanjkanje legitimnosti v smislu: koga predstavljajo in zakaj ravno oni in ne kdo drug. Ko jih delno izbirajo dr\u017eavni organi, temu nasprotujejo, ker so po njihovo ti organi enako politi\u010dni kot poslanci vladajo\u010de koalicije. Da bi na\u0161la ravnote\u017eje, novela predvideva kombinacijo: namesto vladajo\u010de politike v dr\u017eavnem zboru del \u010dlanov sveta RTV imenujejo nekateri pomembni dr\u017eavni organi, kot so predsednik republike, varuh \u010dlovekovih pravic, informacijski poobla\u0161\u010denec, nacionalni svet za kulturo in svet za trajnostni razvoj, drug del pa imenujejo ugledne civilno dru\u017ebene organizacije, vse s podlago v zakonih (npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet invalidskih organizacij in Olimpijski komite). Kombinacija teh organov in organizacij predstavlja obrambni zid pred direktnim vplivom vladajo\u010de politike, hkrati pa zagotavlja potrebno demokrati\u010dno legitimnost, saj posamezne od teh organov voli dr\u017eavni zbor. Ni pa dvoma: ko se spra\u0161ujemo, kak\u0161na sestava sveta RTV je v danih dru\u017ebenopoliti\u010dnih okoli\u0161\u010dinah najbolj\u0161a za stabilno delovanje in razvoj javnega RTV, je kombinacij veliko. Zakonodajalec se mora odlo\u010diti za eno od njih, ki nikoli ni idealna, mora pa biti konsistentna, premi\u0161ljena in nearbitrarna. Pri iskanju re\u0161itev nikoli ni mogo\u010de najti tak\u0161ne, ki ji tisti, v katerih partikularne interese se s spremembami v javnem interesu posega, ne bi nasprotovali.<\/p>\n

Ker je bilo o depolitizaciji veliko \u017ee povedano, naj na tem mestu zaklju\u010dimo s citatom mag. Matev\u017ea Krivica, ki je kot tedanji ustavni sodnik v\u00a0lo\u010denem mnenju<\/a>\u00a0prav v zadevi Petan zapisal: \u201cDa bi bila vsakomur zagotovljena ustavna svoboda sprejemanja in \u0161irjenja vesti in mnenj (39. \u010dlen Ustave) in da bi javni radijski in televizijski programi pri tem ustrezno upo\u0161tevali interese vseh razli\u010dnih relevantnih dru\u017ebenih skupin, ne le politi\u010dnih strank, bi bilo v zvezi z zakonskimi dolo\u010dbami o na\u010dinu upravljanja RTV Slovenija ustavno svobodo izra\u017eanja tudi pri nas treba razumeti tako, kot je to \u017ee v ve\u010d svojih odlo\u010dbah razglasilo nem\u0161ko ustavno sodi\u0161\u010de, torej kot “svobodo radia in televizije od dr\u017eavnega obvladovanja in vpliva”, ki jo je treba zagotoviti tako, da bodo kolegijski organi teh institucij sestavljeni “iz predstavnikov vseh pomembnih politi\u010dnih, svetovnonazorskih in dru\u017ebenih skupin<\/i>“.<\/p>\n

Natanko to je namen novele zakona.<\/p>\n

 <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V celoti (po)objavljamo prispevek Pravne mre\u017ee za varstvo demokracije v zvezi z novelo zakona o RTV, ki bo predmet nedeljskega referenduma. Novela zakona o RTV Slovenija, o kateri bomo v nedeljo odlo\u010dali na referendumu, prina\u0161a pomembne spremembe upravljanja javne RTV. Trenutno veljavni, t. i. Grimsov zakon iz leta 2005 predvideva, da ima RTV programski in nadzorni svet, ki imata programske in nadzorne funkcije ter generalnega direktorja, ki vodi posle. Od 29 \u010dlanov programskega sveta jih 21 imenuje dr\u017eavni zbor. Tak\u0161en na\u010din imenovanja je pripeljal do popolne podreditve javne RTV strankarskim interesom. Novela zakona predvideva spremembo upravljavskih organov, pri kateri se programski in nadzorni svet preoblikujeta v svet RTV, ki prevzame tako programsko kot nadzorstveno funkcijo, pri finan\u010dnih vpra\u0161anjih pa je njegova desna roka finan\u010dni odbor. Medtem, ko je tudi nadzorni svet doslej imenovala vladajo\u010da politika (od 11 \u010dlanov sta jih 9 imenovala dr\u017eavni zbor in vlada, dva pa zaposleni, za zasedbo mesta pa je bila potrebna zgolj visoko\u0161olska izobrazba in pet let delovnih izku\u0161enj na kateremkoli delovnem mestu; npr. sedanji predsednik nadzornega sveta, ki ga je v nadzorni svet imenovala prej\u0161nja vlada, je po izobrazbi sociolog), finan\u010dni odbor kot posvetovalni organ sveta RTV po novem sestavlja pet strokovnjakov z vsaj desetimi leti delovnih izku\u0161enj s finan\u010dnega podro\u010dja: enega strokovnjaka imenuje ministrstvo za finance, enega ministrstvo za kulturo, enega zaposleni ter dva strokovni zdru\u017eenji: Zdru\u017eenja nadzornikov Slovenije in Zveze ra\u010dunovodij, finan\u010dnikov in revizorjev Slovenije. Tak\u0161na ureditev z enim organom upravljanja javne radiotelevizije je prisotna v ve\u010dini evropskih dr\u017eav, pri \u010dem se tudi drugod finan\u010dni nadzor krepi s pododbori in pristojnostmi zunanjih organov kot je regulator elektronskih medijev ali ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de. Novi zakon dolo\u010da, da je za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanje RTV Slovenija ter revidiranje aktov o poslovanju pristojno Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de. Trditi, da novi zakon ne zagotavlja nadzora nad poslovanjem RTV Slovenija je zato zavajajo\u010de. V noveli zakona o RTV Slovenija se nadalje individualni poslovodni organ, to je generalnega direktorja nadome\u0161\u010da s kolektivno \u0161tiri\u010dlansko upravo. Ker se upravljanje in vodenje RTV bistveno spreminja, je razumljivo, da zakon posega v mandate organov upravljanja in nadzora, ki po novem ne bodo ve\u010d obstajali. PRENEHANJE MANDATOV GENERALNEGA DIREKTORJA IN PROGRAMSKEGA SVETA V NOVEM ZAKONU NI SPORNO Ustavno sodi\u0161\u010de je \u017ee ve\u010dkrat zavzelo stali\u0161\u010de, da imenovanja na poslovodsko ali vodilno funkcijo z dolo\u010ditvijo mandata in z zakonsko predvideno mo\u017enostjo pred\u010dasne razre\u0161itve ni mogo\u010de \u0161teti za pridobljeno pravico, ki jo Ustava v drugem odstavku 155. \u010dlena varuje pred posegi zakonodajalca. Tak\u0161en poseg v trajanje mandata predstavlja t. i. nepravo retroaktivnost, ki ni prepovedana, razen \u010de se v posameznikov pravni polo\u017eaj posega arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujo\u010dem in legitimnem javnem interesu. To pomeni, da je treba skladno s testom arbitrarnosti presojati, kateri izmed ustavno varovanih dobrin je v posameznem primeru treba dati prednost. Zgolj dejstvo prenehanja mandatov pred njihovim iztekom torej \u0161e ne pomeni, da je tak zakon protiustaven. Zadeve Petan (U-I-172\/94), ki jo omenja dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d, z najnovej\u0161o spremembo ni mogo\u010de primerjati. Leta 1994 je novi zakon ohranil prej\u0161njo funkcijo generalnega direktorja v tako reko\u010d nespremenjeni obliki, medtem ko sedanja novela zakona funkcije generalnega direktorja ne pozna ve\u010d, ampak ga nadome\u0161\u010da \u0161tiri\u010dlanska uprava, ki jo sestavljajo predsednik, dva \u010dlana in delavski direktor. Po novem predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna \u010dlana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni na neposrednih volitvah. Trenutno generalni direktor vodi delo ter poslovanje javnega zavoda sam, brez sodelovanja programskega sveta tudi imenuje strokovne direktorje za posamezna podro\u010dja. Razlogi za spremembo ureditve poslovodenja so torej o\u010ditni: uvedba delavskega soupravljanja po vzoru gospodarstva, omejitev arbitrarnosti pri izbiri strokovnih direktorjev, kakovostnej\u0161e kolektivno poslovodenje, po prilagoditvi statuta pa tudi racionalizacija vodstvenih funkcij, saj posamezne direktorske in pomo\u010dni\u0161ke funkcije ne bodo ve\u010d potrebne, ker jih bodo opravljali \u010dlani uprave. Novela zakona torej \u017eeli okrepiti poslovodno funkcijo na na\u010din, da vodja poslov ne bo ve\u010d \u201cgeneral\u201d, ampak prvi med enakimi v ve\u010d\u010dlanski upravi, ki jo sestavljajo strokovnjaki z razli\u010dnih podro\u010dij delovanja zavoda. Namen novele torej ni poseg v mandate, je pa poseg v mandate nujen, da bi zakon sploh imel u\u010dinek. Tak\u0161en na\u010din prenehanja mandatov je uporabljen tudi v prehodnih dolo\u010dbah drugih zakonov, ki spreminjajo organizacijo in upravljanje javnopravnih oseb (npr. pri Zakonu o Kobilarni Lipica, Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, Zakonu o Triglavskem narodnem parku itd.), saj sicer spremembe upravljanja sploh ne bi bile mogo\u010de. Ne najbolj pomembno, pa vendarle je treba poudariti \u0161e, da natanko tisto, kar dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d neupravi\u010deno o\u010dita noveli zakona, vsebuje t. i. Grimsov zakon iz leta 2005. Ta zakon, ki velja \u0161e danes, ureditve generalnega direktorja ni v ni\u010demer spreminjal, pa je kljub temu dolo\u010dil, da se generalnega direktorja po uveljavitvi zakona imenuje na novo. NADZOR NAD FINAN\u010cNIM POSLOVANJEM SE KREPI S POMO\u010cJO FINAN\u010cNIH STROKOVNJAKOV IN RA\u010cUNSKEGA SODI\u0160\u010cA Sedanja ureditev notranjega nadzora porabe sredstev je neprimerna. Ve\u010dino \u010dlanov nadzornega sveta, ki naj bi nadziral poslovanje, imenuje vladajo\u010da politika, zanje pa v sedanjem zakonu ni dolo\u010deno, da morajo biti \u010dlani finan\u010dni strokovnjaki. Edini pogoj, ki ga zakon dolo\u010da, je ta, da morajo imeti najmanj visoko\u0161olsko izobrazbo in vsaj pet let delovnih izku\u0161enj. Novi zakon zagotavlja jasno in nesporno revizijsko pristojnost Ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da, in sicer tako za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTV Slovenija kot tudi za revidiranje aktov o preteklem poslovanju in aktov o na\u010drtovanem poslovanju RTV Slovenija. RTV Slovenija je glede na obseg razpolaganja z javnimi sredstvi med ve\u010djimi javnimi zavodi v Sloveniji. Zato je nujno potrebno, da nadzor opravlja Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de, ki je najvi\u0161ji revizijski organ za kontrolo porabe javnih sredstev. Seveda ne dr\u017ei niti o\u010ditek dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010da, da novi zakon nikomur ve\u010d ne daje pristojnosti za nadzor zakonitosti poslovanja RTV. Dolo\u010dba 11. to\u010dke prvega odstavka 16. \u010dlena zakona svetu zavoda daje pristojnost, da \u201cnadzira poslovanje RTV Slovenija\u201d. Da nadzor poslovanja vklju\u010duje tudi nadzor zakonitosti poslovanja, je jasno vsakemu dobrovernemu bralcu zakonskega besedila. Dr. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d namre\u010d z drugimi besedami trdi, da varnostnik, ki varuje hi\u0161o, ne varuje tudi njene spalnice, saj spalnica v njegovem opisu del in nalog ni posebej navedena. Tak\u0161no razumevanje nasprotuje vsem razumnim na\u010delom o razlagi […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2758","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2758","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2758"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2758\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2820,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2758\/revisions\/2820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2758"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2758"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2758"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}