Ljubljana, 11. maja (STA) – Novinarji in predstavniki mladih so na dana\u0161njem posvetu na temo prekarnih oblik dela opozorili, da so tovrstne oblike dela pogoste tudi na podro\u010dju medijev in zaposlovanja mladih. Novinarji so izpostavili predvsem problem nezaposlovanja tistih, katerih delo ima vse oblike rednega delovnega razmerja, mladi pa na izkori\u0161\u010danje \u0161tudentskega dela.<\/p>\n
Mario Belovi\u010d iz Dru\u0161tva novinarjev Slovenije (DNS) je opozoril, da je vstop na trg dela v novinarstvu mogo\u010d skoraj izklju\u010dno na podlagi prekarnega dela. Tudi tisti, ki delo izgubijo, lahko v novinarstvu ostanejo le preko tovrstnega dela, je dejal.<\/p>\n
Klju\u010dna te\u017eava v novinarstvu so po njegovih besedah ekonomsko odvisni delavci. Za slednje naj bi polo\u017eaj uredil novi zakon o delovnih razmerjih, vendar v DNS opozarjajo, da temu ni tako. “Delodajalci prekarca namre\u010d pogosto ne \u017eelijo priznati kot ekonomsko odvisno osebo, ker bi s tem priznali elemente rednega delovnega razmerja in se izpostavili pravnim tveganjem,” je dejal.<\/p>\n
Opozoril je tudi, da se tisti, katerih delo ima vse znake rednega delovnega razmerja, zelo te\u017eko odlo\u010dajo za to\u017ebe: “\u010ce se namre\u010d novinar odlo\u010di za to\u017ebo, to pomeni, da je nekako zaklju\u010dil kariero, ker pri delodajalcih dobi stigmo, da gre za osebo, ki povzro\u010da te\u017eave.”<\/p>\n
Dodaten udarec je po besedah Belovi\u010da novinarjem zadala dr\u017eava, ko je zvi\u0161ala prispevke za avtorske pogodbe. “Kljub nekaterim ustnim zagotovilom delodajalcev, da se bo to breme razporedilo med delavce in delodajalce, so ga delodajalci v praksi v celoti prevaliti na novinarje,” je opozoril.<\/p>\n
Na problem prekarnega dela med mladimi je opozorila Sanja Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus. Slednja sicer ocenjuje, da so stvari v zakonodaji “napisane relativno dobro, te\u017eava pa je, ker se ne nadzirajo”.<\/p>\n
Med nesprejemljivimi oblikami dela med mladimi je izpostavila zlorabo \u0161tudentskega dela. Ocenjuje namre\u010d, da je pri njem vse preve\u010d elementov rednega delovnega razmerja in premalo nadzora.<\/p>\n
Nepravilnosti se po njenih besedah dogajajo tudi pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja mladih: “So primeri, ko delodajalec zaposli mlado osebo za \u010das trajanja ukrepa, ji da minimalno pla\u010do, prejme subvencijo, mlada oseba pa mu minimalno pla\u010do fizi\u010dno vra\u010da.”<\/p>\n
Kot posebno te\u017eavo je izpostavila nepla\u010dana pripravni\u0161tva, kjer te\u017eavo vidi v preohlapni zakonski dikciji pripravni\u0161tva in preve\u010d razli\u010dni zakonski urejenosti tovrstnega dela po posameznih podro\u010djih.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za delo Peter Poga\u010dar je danes povedal, da bo dr\u017eava ta problem re\u0161evala po analizi, ki jo bodo za posamezna podro\u010dja pripravila resorna ministrstva, kar naj bi se zgodilo kmalu.<\/p>\n
Mirsad Begi\u0107 iz Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev pa je opozoril na problem prekarnega dela v kulturi, ki se po njegovih besedah ka\u017ee predvsem pri samozaposlenih kulturnih delavcih.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Per\u0161ak se je strinjal, da je problem prekarnega dela \u0161e posebej zna\u010dilen za podro\u010dje kulture in medijev, hkrati pa zagotovil, da se na ministrstvu trudijo, da bi se to spremenilo.<\/p>\n
Kot eno od re\u0161itev po njegovih besedah vidijo v tem, da bi se status samostojnega kulturnega delavca definiral druga\u010de in “bi se lahko vsaj za dolo\u010dene profile sklepale kolektivne pogodbe”.<\/p>\n
Posvet na temo prekarnih oblik dela na trgu dela je pripravila vladna projektna skupina, ki se ukvarja z omenjenimi oblikami dela, na njem pa so poleg vidnih predstavnikov vlade in ministrstev sodelovali predstavniki razli\u010dnih dru\u017ebenih skupin.<\/p>\n