{"id":2797,"date":"2022-12-19T09:41:00","date_gmt":"2022-12-19T08:41:00","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=2797"},"modified":"2023-01-12T21:52:12","modified_gmt":"2023-01-12T20:52:12","slug":"sindikalizem-je-treba-postaviti-na-glavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/sindikalizem-je-treba-postaviti-na-glavo\/","title":{"rendered":"Sindikalizem je treba postaviti na glavo"},"content":{"rendered":"

Na tokratni tretji sindikalni delavnici*, ki je v ljubljanskih prostorih novinarskega sindikata na Vo\u0161njakovi potekala 24. novembra, so o organiziranju, kolektivnih pogajanjih in stavki svoje izku\u0161nje delili Branimir \u0160trukelj<\/strong>, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in glavni tajnik SVIZ, Martina Vuk<\/strong>, pravnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Mirjana Janji\u0107<\/strong>, predsednica Sindikata delavk in delavcev trgovine Tu\u0161, Aleksander \u017dnidarko<\/strong>, predstavnik Policijskega sindikata Slovenije in Andra\u017e Mali<\/strong>, predstavnik CEDRE, Centra za dru\u017ebeno raziskovanje.<\/p>\n

\u00bbKoalicija pre\u017eivetja\u00ab<\/strong><\/p>\n

Na delavnici, ki jo je moderirala Mojca Zabukovec, glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije, so udele\u017eeni najprej identificirali glavne probleme, ki zavirajo sindikalno organiziranje. Eden od njih je t.i. \u00bbkoalicija pre\u017eivetja\u00ab, trenutno \u0161e najbolj opazna pri \u010dasopisnih medijih, kot je izpostavil \u0160trukelj:<\/p>\n

\u00bbZaposleni se velikokrat bolj identificirajo z delodajalcem, izra\u017eajo razumevanje do razmer, v katerih je \u010dasopisna industrija. Ko pa gre za zahteve po osnovnih pravicah, pa njihovega anga\u017emaja umanjka.\u00ab<\/em><\/p>\n

Tako gre, denimo, pri \u010dasopisni hi\u0161i Delo za veliko bolj brutalno zgodbo, kot se te odvijajo zaposlenim v javnem sektorju, je menil \u0160trukelj. Dr\u017eava ima po njegovem vseeno druga\u010den odnos do zaposlenih. Na Delu je strah pred izgubo delovnega mesta mo\u010dnej\u0161i kot v javnem sektorju. Posledi\u010dno je avtocenzura zaposlenih na Delu zelo mo\u010dna. Sindikat je tu v nemogo\u010di situaciji, \u017eeli izbolj\u0161ati pogoje, uskladiti pla\u010de z inflacijo, a do to\u010dke kolektivne organizacije ne pride. Soglasja med zaposlenimi zaradi strahu ni, saj dvomijo, da bi jih sindikat lahko obdr\u017eal na delovnem mestu. Gre za travmati\u010dno situacijo, ki jo je zelo te\u017eko prese\u010di, je svoja opa\u017eanja povzel \u0160trukelj.<\/p>\n

Tudi Mirjana Janji\u0107 je izpostavila, da je organiziranje zaradi strahu zelo ote\u017eeno. Vendar se jim je pri Tu\u0161u, kjer delajo v zelo te\u017ekih delovnih pogojih, uspelo organizirati.<\/p>\n

\u00bbVeliko ljudi sploh ni vedelo, da obstaja sindikat, dokler nismo stopili na teren. Na za\u010detku je bilo \u010dlanstvo zelo nizko, a po tem, ko so za\u010deli komunicirati med seboj zunaj poslovalnice, je hitro raslo. Ljudje so za\u010deli zaupati sindikatu, vidijo, da so ljudje aktivni in ne dobijo odpovedi, nehalo jih je biti strah<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Organizacija stavke<\/strong><\/p>\n

\"\"

Foto: Sindikat Tu\u0161 (fb)<\/p><\/div>\n

Mirjana Janji\u0107 je izpostavila tudi pomen zbiranja podpisov za organizacijo stavke, kar zelo pripomore h kolegialnosti in pridobivanju zaupanja ljudi. Uprava Tu\u0161a zdaj sodeluje z njimi, sprejela jih je kot sindikat. Vendar to, kar trenutno ponuja, za delavce ni dovolj. Zato se pripravljajo na stavko (delavnico smo izvedli pred pogajanji, ki so za delavke in delavce Tu\u0161a prinesle izpolnitev nekaj temeljnih zahtev, o tem ve\u010d TUKAJ<\/a><\/em>).<\/p>\n

Aleksander \u017dnidarko iz Policijskega sindikata je izpostavil, da imajo novo policijsko vodstvo \u017ee dobrega pol leta, s katerim se sicer pogovarjajo, a gre po njegovem bolj za lepore\u010denje. Zadeve, ki so bile dogovorjene, se ne realizirajo. Trenutno imajo\u00a0 pogajanja v zvezi s kolektivno pogodbo. \u017dnidarko je izpostavil specifi\u010dnost organizacije njihove stavke.<\/p>\n

\u00bbKljub stavki moramo opravljati dolo\u010dene naloge, ena najpomembnej\u0161ih je varovanje zdravja, premo\u017eenja in \u017eivljenja ljudi, ki pa je zelo \u0161iroka. Vedno imamo pri stavki te\u017eave dolo\u010diti, kaj je tista naloga, ki je nujna. V\u010dasih vidimo \u0161ele, ko pridemo na teren.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u017dnidarko je povedal, da strah omejuje tudi njihovo kolektivno organiziranje. Imeli so \u017ee ve\u010d odpovedi delovnega razmerja, ki so jih prejeli prav sindikalisti. V letu 2015 je, denimo, pet sindikalistov iz Sindikata policistov Slovenije je izgubilo slu\u017ebo. S strahom pred izgubo slu\u017ebe se soo\u010dajo tudi pri zbiranju soglasij za stavko. Ljudje so prestra\u0161eni, marsikdo stopi korak nazaj.<\/p>\n

\u00bbMed stavko pa pride tudi do problemov na terenu, ko delata v patrulji dva policista skupaj, eden se opredeli za stavko, drugi ne. Zdaj pa, kaj bo kdo delal, kaj ne.\u00ab <\/em><\/p>\n

Sindikat sicer poskrbi za to, da so pred vsako stavko navodila jasna in ljudje z njimi seznanjeni. Kot zelo dobra metoda so se izkazali tudi operativni \u0161tabi. Imajo de\u017eurstva, na katerih je vedno prisoten \u010dlan izvr\u0161nega odbora, ki odlo\u010da o tem, katere naloge je potrebno opraviti. Je pa to zelo velika odgovornost.<\/p>\n

\u00bbVe\u010dkrat smo bili opozorjeni, da sindikat ne vodi dela policije, ampak je policija tista, ki bo povedala, kaj je potrebno delati. Tu se vedno postavimo na stran zaposlenih,\u00ab<\/em> je poudaril \u017dnidarko.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Postopnost sindikalnega organiziranja<\/strong><\/p>\n

Andra\u017e Mali, predstavnik Cedre, je izpostavil, da pri njih raziskujejo\u00a0delovne pogoje ljudi in hkrati pomagajo pri organiziranju, aktiviranju kolektivnega delovanja. Na za\u010detku so bili najbolj fokusirani na trgovinsko panogo, ki je zelo slabo organizirana. Je prekarna panoga, imajo slabe pla\u010de in velike delovne obremenitve.<\/p>\n

\u00bbTu\u0161 je tako postal zgodba o uspehu. Sindikat smo ustanovili pred dobrim letom dni, <\/em>izhodi\u0161\u010de je bilo kampanja za zaprtje trgovine ob nedeljah. \u0160li smo med delavstvo in jih vpra\u0161ali po njihovi volji, bili so za. Tako smo pridobili glasove in njihove kontakte. Potem smo poklicali vsakega od njih. Izhodi\u0161\u010de, ki mu sledimo pri na\u0161em delu je, da \u010dim ve\u010d poslu\u0161amo delavke in delavce, da prepoznamo te\u017eave, probleme in potem iz tega izpeljujemo strategijo aktivacije.\u00ab<\/em><\/p>\n

Takrat so se spoznali tudi z Mirjano Janji\u0107 in postavili kolektivno vodstvo ekipe. Sledili so redni sestanki na vsakih \u0161tirinajst dni, potekala je redna komunikacija preko socialnih omre\u017eji. Potem so se usmerili v delavstvo, informiranje ljudi, da se ustanavlja sindikat in vabljenje k v\u010dlanitvi.<\/p>\n

Mali je opisal za\u010detke ustanavljanja sindikata:<\/p>\n

\u00bbBil je strah, pritiski s strani vodstva, poslovodij, nezaupanje v sindikat, ker se prej ni ni\u010d naredilo. To so bili prvi meseci te\u017ekega dela, grajenja zaupanja, ki smo ga gradili dolgoro\u010dno. \u0160li smo preko kolektivnih akcij, da smo skupaj z njimi na\u010drtovali. \u0160tartali smo z anketo, ki je izpostavila klju\u010dne te\u017eave in spet smo dobili nove kontakte. Vsaka akcija pripelje novo vsebino, konkretno re\u0161evanje problemov in prepoznavanje \u0161ir\u0161ih te\u017eav. Z ankete smo \u0161li na peticijo na podlagi prepoznanih problemov. Vsebovala je osnovne zahteve \u2013 odpravo kr\u0161itev po poslovalnicah in postavitev dolgoro\u010dnih zahtev (minimalna pla\u010da, potni stro\u0161ki, malica, preme\u0161\u010danja po poslovalnicah \u2026).\u00ab<\/em><\/p>\n

Po peticiji se je pridru\u017eila celotna panoga, \u0161e ostale trgovine. Cilj peticije so bile dejanske spremembe, glede katerih so se za\u010deli pogajati z vodstvom Tu\u0161a. Ker se niso uspeli izpogajati, so delavke in delavci kot naslednji korak izglasovali protest. Protest je bil prvi korak, s katerim se je za\u010dela dinamika v poslovalnicah spreminjati, pritiski poslovodij niso ve\u010d rodili sadov. Ljudje so se za\u010deli izpostavljati, se tudi slikati z izjavami, kar je opogumljalo ostale delavke, da se pridru\u017eujejo.<\/p>\n

\"\"

Foto: Mo. Z.<\/p><\/div>\n

Andra\u017e Mali je opisal nadaljnje korake sindikalnega organiziranja:<\/p>\n

\u00bbNadaljnji korak, ker nismo pri\u0161li blizu z zahtevami, je bil zbiranje podpisov za stavko. V naslednjih dneh bomo videli, \u010de dejansko bo, ker so pogajanja pri\u0161la do nekega uspeha. Klju\u010dno je, da je dinamika po poslovalnica zdaj \u010disto druga\u010dna, kot je bila eno leto nazaj. Ko pridemo kot predstavniki sindikata, delavke zdaj pozovejo po mikrofonih, se zberejo, nehajo delati in se lahko pogovarjamo. Poslovodja re\u010de lahko samo \u0161e, ja, ja, kar dajte.\u00ab <\/em><\/p>\n

\u00bbGrajenje zaupanja je dolgotrajen proces,\u00ab <\/em>je \u0161e poudaril Mali. \u00a0<\/em><\/p>\n

Z aktivisti\u010dnim nabojem proti strahu<\/strong><\/p>\n

Alenka Poto\u010dnik iz Sindikata novinarjev Slovenije pa je izpostavila problematiko medijskih hi\u0161.<\/p>\n

\u00bbZaradi neodzivnosti vodstva medijskih hi\u0161, je socialni dialog popolnoma zamrl. Zamira tudi sindikalni naboj, apatija prevladuje med \u010dlani v medijskih hi\u0161ah. Krovni sindikat jih sku\u0161a na razli\u010dne na\u010dine anga\u017eirati, motivirati.\u00ab <\/em><\/p>\n

Branimir \u0160trukelj je kot najpomembnej\u0161e pri korakih doseganja sprememb izpostavil, da se je treba zoperstaviti strahu.<\/p>\n

\u00bbNismo se ve\u010d bali. V svetu so novinarski sindikati izjemno dobro organizirani, se solidarnostno podpirajo. Tukaj je blokada pri ljudeh – novinarjih ve\u010dja kot pri delavkah Tu\u0161a. Treba je presko\u010dit ta potok, ki je vmes. \u010ce ni osnovne volje po povezovanju, je jasno, da\u00a0 se vrti\u0161 v krogu.\u00ab <\/em><\/p>\n

Kot svetel primer sindikalnega organiziranja,\u00a0 je izpostavil Cedro. Njihove izku\u0161nje ka\u017eejo, da je potreben aktivisti\u010den naboj v samem jedru sindikata. Cedra je hodila v trgovinske centre, prepri\u010devala delavke, bila motor vsega.<\/p>\n

Tudi Aleksander \u017dnidarko je opisal njihove izku\u0161nje, ko se vodstvo ni odzvalo, \u010deprav je stavka trajala dolgo. Pri policijskem sindikatu organizirajo stavko skoraj vsako drugo leto.<\/p>\n

\u00bbNas je \u017ee izu\u010dilo, da pred stavko pozivamo vse zaposlene, naj predlagajo nabor stavkovnih zahtev. Tudi pri nas je o\u017eje vodstvo sindikata, ta motor, samo par posameznikov. Imamo ogromno idej, tudi nezakonitih, sme\u0161nih, butastih, a potem izlu\u0161\u010dimo aktivnosti, ki bi znale biti presene\u010denje, da nismo ves \u010das predvidljivi pri svojih stavkah. Pri zadnji stavki so se pogajanja hitro za\u010dela, ko smo pred ministrstvom za notranje zadeve zakupili oglasni prostor in postavili jumbo plakate, ki so jasno pokazali na grobarja slovenske policije.\u00ab <\/em><\/p>\n

Branimir \u0160trukelj je kot problem slovenskih sindikatov izpostavil pomanjkanje komunikacije. Tisti sindikati, ki se zdaj vzpostavljajo od spodaj navzgor, imajo to bistveno bolj\u0161e nastavljeno. Obenem obstaja v Sloveniji po njegovem deformirana logika, da mora biti stavka pla\u010dana. Potem je pri ljudeh logika, da gredo stavkat le, \u010de bodo pla\u010dani.<\/p>\n

\u00bbPotem je to palica, ki jo ima delodajalce v rokah: \u010ce gre\u0161 stavkat, ne bo pla\u010dila in stavka odpade. V skandinavskih dr\u017eavah imajo to urejeno s skladi, ki jih vzpostavijo posebej v ta namen. SVIZ je sklad sicer vzpostavil, a je premajhen, da bi pokrili izpad vseh delavcev. Pri\u0161li so do nove te\u017eave, ki je na zahodu nimajo. Za izpla\u010dilo delavcem iz sklada ne obstaja noben mehanizem.\u00ab<\/em><\/p>\n

Obenem je, kot je izpostavila Martina Vuk, vzpostavljati sklad tvegano. Za sklad potrebuje\u0161 zakonsko podlago, a \u010de jo naredi\u0161, lahko to delodajalec izkoristi, da njemu ni ve\u010d potrebno pla\u010devati.<\/p>\n

Andra\u017e Mali je je kot jedro sindikalnega organiziranja izpostavil postavljanje obve\u0161\u010devalne strukture:<\/p>\n

\u00bbV Sloveniji je treba sindikalizem postaviti na glavo. Prej je deloval bolj kot servisiranje individualnih \u010dlanov. Na nekaterih sindikatih nimajo niti skupne baze kontaktov \u010dlanov. Osnova je postaviti neko strukturo za obve\u0161\u010danje. Obenem se je treba za\u010deti pogovarjati o stavki kot o ne\u010dem normalnem, ne pa kot o ne\u010dem skrajnem. To je mi\u0161ica, ki jo je treba krepiti. Tako kot policijski sindikat, ki npr. stavka skoraj vsako leto, dve.\u00ab <\/em><\/p>\n

Vsi so se na koncu strinjali: \u010carovnije ni. Sindikalno organiziranost in odlo\u010dnost za delovanje je treba graditi postopoma, vztrajno in povezovalno. Na za\u010detku je te\u017eko in zahteva velik vlo\u017eek, a na koncu pride do preboja. Pride do trenutka, ko delavke in delavci re\u010dejo: Dovolj je!<\/p>\n

Povzela: Luna Juran\u010di\u010d \u0160ribar<\/em><\/p>\n

Poro\u010dilo s 1. (mednarodne) sindikalne delavnice: povezava TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n

* Delavnice potekajo v okviru projekta\u00a0Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe\u00a0Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).\u00a0<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na tokratni tretji sindikalni delavnici*, ki je v ljubljanskih prostorih novinarskega sindikata na Vo\u0161njakovi potekala 24. novembra, so o organiziranju, kolektivnih pogajanjih in stavki svoje izku\u0161nje delili Branimir \u0160trukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in glavni tajnik SVIZ, Martina Vuk, pravnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Mirjana Janji\u0107, predsednica Sindikata delavk in delavcev trgovine Tu\u0161, Aleksander \u017dnidarko, predstavnik Policijskega sindikata Slovenije in Andra\u017e Mali, predstavnik CEDRE, Centra za dru\u017ebeno raziskovanje. \u00bbKoalicija pre\u017eivetja\u00ab Na delavnici, ki jo je moderirala Mojca Zabukovec, glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije, so udele\u017eeni najprej identificirali glavne probleme, ki zavirajo sindikalno organiziranje. Eden od njih je t.i. \u00bbkoalicija pre\u017eivetja\u00ab, trenutno \u0161e najbolj opazna pri \u010dasopisnih medijih, kot je izpostavil \u0160trukelj: \u00bbZaposleni se velikokrat bolj identificirajo z delodajalcem, izra\u017eajo razumevanje do razmer, v katerih je \u010dasopisna industrija. Ko pa gre za zahteve po osnovnih pravicah, pa njihovega anga\u017emaja umanjka.\u00ab Tako gre, denimo, pri \u010dasopisni hi\u0161i Delo za veliko bolj brutalno zgodbo, kot se te odvijajo zaposlenim v javnem sektorju, je menil \u0160trukelj. Dr\u017eava ima po njegovem vseeno druga\u010den odnos do zaposlenih. Na Delu je strah pred izgubo delovnega mesta mo\u010dnej\u0161i kot v javnem sektorju. Posledi\u010dno je avtocenzura zaposlenih na Delu zelo mo\u010dna. Sindikat je tu v nemogo\u010di situaciji, \u017eeli izbolj\u0161ati pogoje, uskladiti pla\u010de z inflacijo, a do to\u010dke kolektivne organizacije ne pride. Soglasja med zaposlenimi zaradi strahu ni, saj dvomijo, da bi jih sindikat lahko obdr\u017eal na delovnem mestu. Gre za travmati\u010dno situacijo, ki jo je zelo te\u017eko prese\u010di, je svoja opa\u017eanja povzel \u0160trukelj. Tudi Mirjana Janji\u0107 je izpostavila, da je organiziranje zaradi strahu zelo ote\u017eeno. Vendar se jim je pri Tu\u0161u, kjer delajo v zelo te\u017ekih delovnih pogojih, uspelo organizirati. \u00bbVeliko ljudi sploh ni vedelo, da obstaja sindikat, dokler nismo stopili na teren. Na za\u010detku je bilo \u010dlanstvo zelo nizko, a po tem, ko so za\u010deli komunicirati med seboj zunaj poslovalnice, je hitro raslo. Ljudje so za\u010deli zaupati sindikatu, vidijo, da so ljudje aktivni in ne dobijo odpovedi, nehalo jih je biti strah.\u00ab Organizacija stavke Mirjana Janji\u0107 je izpostavila tudi pomen zbiranja podpisov za organizacijo stavke, kar zelo pripomore h kolegialnosti in pridobivanju zaupanja ljudi. Uprava Tu\u0161a zdaj sodeluje z njimi, sprejela jih je kot sindikat. Vendar to, kar trenutno ponuja, za delavce ni dovolj. Zato se pripravljajo na stavko (delavnico smo izvedli pred pogajanji, ki so za delavke in delavce Tu\u0161a prinesle izpolnitev nekaj temeljnih zahtev, o tem ve\u010d TUKAJ). Aleksander \u017dnidarko iz Policijskega sindikata je izpostavil, da imajo novo policijsko vodstvo \u017ee dobrega pol leta, s katerim se sicer pogovarjajo, a gre po njegovem bolj za lepore\u010denje. Zadeve, ki so bile dogovorjene, se ne realizirajo. Trenutno imajo\u00a0 pogajanja v zvezi s kolektivno pogodbo. \u017dnidarko je izpostavil specifi\u010dnost organizacije njihove stavke. \u00bbKljub stavki moramo opravljati dolo\u010dene naloge, ena najpomembnej\u0161ih je varovanje zdravja, premo\u017eenja in \u017eivljenja ljudi, ki pa je zelo \u0161iroka. Vedno imamo pri stavki te\u017eave dolo\u010diti, kaj je tista naloga, ki je nujna. V\u010dasih vidimo \u0161ele, ko pridemo na teren.\u00ab \u017dnidarko je povedal, da strah omejuje tudi njihovo kolektivno organiziranje. Imeli so \u017ee ve\u010d odpovedi delovnega razmerja, ki so jih prejeli prav sindikalisti. V letu 2015 je, denimo, pet sindikalistov iz Sindikata policistov Slovenije je izgubilo slu\u017ebo. S strahom pred izgubo slu\u017ebe se soo\u010dajo tudi pri zbiranju soglasij za stavko. Ljudje so prestra\u0161eni, marsikdo stopi korak nazaj. \u00bbMed stavko pa pride tudi do problemov na terenu, ko delata v patrulji dva policista skupaj, eden se opredeli za stavko, drugi ne. Zdaj pa, kaj bo kdo delal, kaj ne.\u00ab Sindikat sicer poskrbi za to, da so pred vsako stavko navodila jasna in ljudje z njimi seznanjeni. Kot zelo dobra metoda so se izkazali tudi operativni \u0161tabi. Imajo de\u017eurstva, na katerih je vedno prisoten \u010dlan izvr\u0161nega odbora, ki odlo\u010da o tem, katere naloge je potrebno opraviti. Je pa to zelo velika odgovornost. \u00bbVe\u010dkrat smo bili opozorjeni, da sindikat ne vodi dela policije, ampak je policija tista, ki bo povedala, kaj je potrebno delati. Tu se vedno postavimo na stran zaposlenih,\u00ab je poudaril \u017dnidarko. Postopnost sindikalnega organiziranja Andra\u017e Mali, predstavnik Cedre, je izpostavil, da pri njih raziskujejo\u00a0delovne pogoje ljudi in hkrati pomagajo pri organiziranju, aktiviranju kolektivnega delovanja. Na za\u010detku so bili najbolj fokusirani na trgovinsko panogo, ki je zelo slabo organizirana. Je prekarna panoga, imajo slabe pla\u010de in velike delovne obremenitve. \u00bbTu\u0161 je tako postal zgodba o uspehu. Sindikat smo ustanovili pred dobrim letom dni, izhodi\u0161\u010de je bilo kampanja za zaprtje trgovine ob nedeljah. \u0160li smo med delavstvo in jih vpra\u0161ali po njihovi volji, bili so za. Tako smo pridobili glasove in njihove kontakte. Potem smo poklicali vsakega od njih. Izhodi\u0161\u010de, ki mu sledimo pri na\u0161em delu je, da \u010dim ve\u010d poslu\u0161amo delavke in delavce, da prepoznamo te\u017eave, probleme in potem iz tega izpeljujemo strategijo aktivacije.\u00ab Takrat so se spoznali tudi z Mirjano Janji\u0107 in postavili kolektivno vodstvo ekipe. Sledili so redni sestanki na vsakih \u0161tirinajst dni, potekala je redna komunikacija preko socialnih omre\u017eji. Potem so se usmerili v delavstvo, informiranje ljudi, da se ustanavlja sindikat in vabljenje k v\u010dlanitvi. Mali je opisal za\u010detke ustanavljanja sindikata: \u00bbBil je strah, pritiski s strani vodstva, poslovodij, nezaupanje v sindikat, ker se prej ni ni\u010d naredilo. To so bili prvi meseci te\u017ekega dela, grajenja zaupanja, ki smo ga gradili dolgoro\u010dno. \u0160li smo preko kolektivnih akcij, da smo skupaj z njimi na\u010drtovali. \u0160tartali smo z anketo, ki je izpostavila klju\u010dne te\u017eave in spet smo dobili nove kontakte. Vsaka akcija pripelje novo vsebino, konkretno re\u0161evanje problemov in prepoznavanje \u0161ir\u0161ih te\u017eav. Z ankete smo \u0161li na peticijo na podlagi prepoznanih problemov. Vsebovala je osnovne zahteve \u2013 odpravo kr\u0161itev po poslovalnicah in postavitev dolgoro\u010dnih zahtev (minimalna pla\u010da, potni stro\u0161ki, malica, preme\u0161\u010danja po poslovalnicah \u2026).\u00ab Po peticiji se je pridru\u017eila celotna panoga, \u0161e ostale trgovine. Cilj peticije so bile dejanske spremembe, glede katerih so se za\u010deli pogajati z vodstvom Tu\u0161a. Ker se niso uspeli izpogajati, so delavke in delavci kot naslednji korak izglasovali protest. Protest je bil prvi korak, s katerim se je za\u010dela dinamika v poslovalnicah spreminjati, pritiski poslovodij niso ve\u010d rodili sadov. Ljudje so se za\u010deli izpostavljati, se tudi slikati z izjavami, kar […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2797","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2797","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2797"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2797\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2810,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2797\/revisions\/2810"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2797"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2797"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2797"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}

Poro\u010dilo z 2. sindikalne delavnice: povezava TUKAJ<\/a><\/strong>.<\/strong><\/p>\n