AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n
V Sindikatu novinarjem Slovenije za\u010denjamo serijo \u010dlankov, ki nastajajo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/em>. Ker bo slednja pomembno vplivala na polo\u017eaj medijskih delavcev, je nujno, da pred kon\u010dno obliko odpremo dialog.<\/strong> <\/span>Kot je dejala ena od sogovornic, novinarka <\/span>Kristina Bo\u017ei\u010d<\/b>:<\/span> \u201cProces oblikovanja kolektivne pogodbe bi moral biti demokrati\u010dno zapeljan. Skupnost medijskih delavk in delavcev bi se morala povezati. Prepoznati bi morali, kako na koga dolo\u010deni ukrepi vplivajo. Pogovarjajmo se o tem, kaj si \u017eelimo, kak\u0161nih pogojev, katerih pogodb. Dokumenti sami zase ne pomenijo ni\u010d, \u010de nikomur ni mar zanje.\u201d<\/span><\/i>\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n Odpravili smo se torej na teren in z medijskimi delavci poklepetali v \u017eivo ali na daljavo. Vklju\u010diti smo \u017eeleli kar naj\u0161ir\u0161i spekter delavk in delavcev, v pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku objavljamo pogovore s prvo skupino na\u0161ih sogovornikov.\u00a0<\/strong><\/p>\n Raziskava, ki jo je za Sindikat novinarjev Slovenije v okviru zgoraj omenjenega projekta izdelal Center za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja na Fakulteti za dru\u017ebene vede ugotavlja, da je kar 85 odstotkov vpra\u0161anih medijskih delavcev, \u017ee pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vpra\u0161anih je zaposlitev iskalo oziroma jo i\u0161\u010de izven novinarstva, medtem ko jo v novinarstvu i\u0161\u010de (oz. jo je iskala) pribli\u017eno tretjina. Gre za zaskrbljujo\u010de podatke, ki terjajo ve\u010d pozornosti. Za namene tega prispevka smo se pogovarjali s tistimi, ki so iz \u201cmainstream medijev\u201d \u017ee od\u0161li. Kaj so bili razlogi za odhod? Kako je biti samostojni novinar? S katerimi te\u017eavami se soo\u010dajo honorarci v medijih?<\/span><\/p>\n Honorarna sekcija na Dnevniku<\/strong><\/p>\n Profesionalno novinarstvo sta zaradi slabih pogojev dela in nestrinjanja z uredni\u0161ko politiko zapustila nekdanji novinar Dnevnika <\/span>Andra\u017e Ro\u017eman<\/b> in novinarka, ki je pisala za sobotni prilogi Dela in Dnevnika, za Mladino in Ve\u010der<\/span> Kristina Bo\u017ei\u010d. <\/span>\u017diga Brdnik<\/b> je med drugim honorarno delal tudi za Dnevnik in Ve\u010der, potem se je odlo\u010dil za samostojno pot samozaposlenega v kulturi.\u00a0<\/span><\/p>\n Kristina Bo\u017ei\u010d in \u017diga Brdnik sta bila na Dnevniku honorarna sodelavca (z elementi delovnega razmerja). Skupaj z novinarko Barbaro Smajilo – in ostalimi, tedaj pribli\u017eno tridesetimi \u2018honorarci\u2019 – so se, ko so postali \u010dlani tri\u010dlanskega vodstva sekcije honorarcev znotraj novinarskega sindikata na Dnevniku, odlo\u010dili za njeno reaktivacijo in poskusili sodelovati tudi pri\u00a0 kolektivnih pogajanjih o pogojih dela v podjetju. Ro\u017eman je bil na Dnevniku redno zaposlen od leta 2010, a je sku\u0161al biti solidaren s honorarci.\u00a0<\/span><\/p>\n Kako je pri\u0161lo do reaktivacije honorarne sekcije in kak\u0161ne posledice je imela? \u017diga Brdnik: <\/span>\u201cIzvedli smo anketo o stanju honorarcev v \u010dasopisu, pogajali smo se glede posameznih \u010dlenov pogodbe in na\u010dina sodelovanja. Ko se je direktor na sestanku hvalil z dobrimi poslovnimi rezultati podjetja, sem mu predlo\u017eil anketo in ga opozoril, da \u010de \u010dasopis tako dobro stoji, bi morali poskrbeti tudi za honorarce, glede na to, da jih tretjina \u017eivi pod pragom rev\u0161\u010dine. Izgovarjal se je, da honorarci delo redno zaposlenih le dopolnjujejo, a so ga uredniki opozorili, da to ne dr\u017ei. Debato je prekinil in \u010dez en teden sem dobil odpoved avtorske pogodbe. Drugi dve kolegici, ki sta to honorarno sekcijo prav tako vodili, so odrezali na druga\u010den na\u010din.\u201d <\/span><\/i>Kot je dejala Bo\u017ei\u010d, sta imeli ob\u010dutek, da zmanj\u0161ujejo obseg dela in s tem temelj zatrjevanj, da gre za dejansko delovno razmerje.\u00a0<\/span><\/p>\n Pritiskov pa so bili dele\u017eni tudi redno zaposleni, ki so napisali pismo v podporo honorarnim sodelavcem, ko so nekaterim od njih \u017eeleli ukiniti pav\u0161al. <\/span>\u201cBila je cela \u0161tala, sklicevali so krizne sestanke, podpisani smo do\u017eivljali pritiske. Mene so premestili na drugo redakcijo, pa nisem bil niti vodja uporov, samo simpatiziral sem s honorarci.\u00a0 Po tem je sindikalni boj za\u010del uga\u0161ati,\u201d<\/span><\/i> je povedal Ro\u017eman.\u00a0<\/span><\/p>\n Zaradi zaostrovanja pogojev dela in prekinitev sodelovanja, v \u010dasu, ko je v medijskih hi\u0161ah potekal tudi in\u0161pekcijski nadzor, so bile vlo\u017eene prve to\u017ebe. Na koncu je bilo teh sedem in vse so se kon\u010dale v korist delavk in delavcev. Ve\u010dina jih je \u0161la do konca, ostali pa so se – nekateri tudi zaradi \u017ee vzpostavljene sodne prakse – uspeli pogoditi. <\/span>\u201cPo to\u017ebah, v katerih so bili\u00a0 delavke in delavci uspe\u0161ni, so se stvari delno uredile, je pa prekarizacija do takrat \u017ee mo\u010dno vplivala na delovna okolja, izgubil se je skupni zanos za dobro opravljanje dela, vse mo\u010dnej\u0161i je bil ob\u010dutek, da je vsak zase, v lastni, specifi\u010dni situaciji,,\u201d<\/span><\/i> je pojasnila Kristina Bo\u017ei\u010d.\u00a0<\/span><\/p>\n Ujetost v dnevno dogajanje in ultimati<\/strong><\/p>\n Navsezadnje se je za odhod po ve\u010d kot petnajstih letih dela na Dnevniku odlo\u010dil tudi Andra\u017e Ro\u017eman. Zakaj? <\/span>\u201cUgotovil sem, da bom zelo te\u017eko delal na na\u010din, kot bi si ga \u017eelel. Rad pi\u0161em reporta\u017ee, delam intervjuje. Pisanje prispevkov samo za to, da se zapolnijo strani in da so zajete vse dnevne novice, ni zame. Manjkala mi je komunikacija\u00a0 z uredniki, niso izrazili \u017eelje po tem, da bi skupaj z nami, novinarji iskali na\u0161a mo\u010dna podro\u010dja in jih krepili. Morda bi lahko tudi jaz naredil ve\u010d, ampak ko si tako dolgo v nekem mediju, ve\u0161, kak\u0161ne so razmere in kak\u0161no je vzdu\u0161je, kaj se da in kaj ne. Svoje kreativne \u017eelje sem iz\u017eivel skozi literaturo, a prepri\u010dan sem, da bi se to isto dalo uporabiti tudi v \u010dasopisu. \u010ce bi me pri tem podpirali, bi zagrabil na polno,\u201d<\/span><\/i> je odgovoril Ro\u017eman. Dodal je, da je tu in tam sicer lahko napisal kaj dobrega: \u201c<\/span>Ampak ujetost v dnevno poro\u010danje me je zelo omejevala\u201d.<\/span><\/i><\/p>\n Kristina Bo\u017ei\u010d se je po prisilnem odhodu z Dnevnika po vlo\u017eeni to\u017ebi za pripoznavo rednega delovnega razmerja redno zaposlila na Ve\u010deru, najprej za dolo\u010den, potem pa za nedolo\u010den \u010das. Kar se ti\u010de svobode dela je bila na Ve\u010deru zadovoljna, ni se po\u010dutila odtujeno, cini\u010dno. Imela je ob\u010dutek, da lahko dela za ljudi, ne pa za korporacijo. Tudi kar se ti\u010de vsebin, je bil v \u010dasopisu prostor, lahko je pisala o dru\u017ebeno pomembnih temah. A proti koncu je dobila nekaj namigov, da njeno delo ni najbolj za\u017eeleno. Ko se je Ve\u010der zna\u0161el v finan\u010dnih te\u017eavah in so delavce postavili pred ultimat, da jim bodo zni\u017eali pla\u010de ali jih odpu\u0161\u010dali, ob tem pa so za\u010deli tudi zaklepati \u010dlanke na spletni strani, da ti niso bili ve\u010d prosto dostopni, se je odlo\u010dila dati odpoved: <\/span>\u201cGrozno se mi je zdelo, da \u010dlanka niso mogle ve\u010d prebirati delavke, ki so bile pripravljene z mano govoriti, da sem ga lahko sploh napisala\u201d.<\/span><\/i><\/p>\n V stiku z novinarstvom ostaja preko portala Me\u0161anec, s pisanjem za revijo Borec in nekatere druge medije. Pravi, da v mainstream medijih ne objavlja zato, ker trenutno ne vidi prostora, kamor bi \u017eelela prispevati. <\/span>\u201cNe \u017eelim delati karkoli samo za to, da delam za medije, preve\u010d imam rada ta poklic. Za pre\u017eivetje veliko la\u017eje delam nekaj \u010disto drugega, kar nima veze z novinarstvom,\u201d <\/span><\/i>je razlo\u017eila sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n Bolje pla\u010dan za \u0161ankom kot v medijih<\/strong><\/p>\n Za Ve\u010der je delal tudi Brdnik, a honorarno: <\/span>\u201cNa neki to\u010dki so nam za \u0161tirideset odstotkov zni\u017eali honorarje, zato sem takrat odstopil od sodelovanja. Za delo v gostilni, kjer sem kelnaril, sem bil bolje pla\u010dan kot pa za novinarsko delo, za katerega sem se \u0161olal<\/span><\/i>.\u201d Z Ve\u010derom je imel \u0161e eno izku\u0161njo, in sicer so ob menjavi lastni\u0161tva za nekaj \u010dasa prekinili sodelovanje z vsemi honorarci. <\/span>\u201cDobili smo e-sporo\u010dilo in \u010dez no\u010d ostali brez dela. \u010ce nima\u0161 prihrankov, kar jih ob ubornih honorarjih v medijih obi\u010dajno nima\u0161, za\u010dne\u0161 hekti\u010dno iskati naslednjo prilo\u017enost za delo in sprejme\u0161 delo, ki nima optimalnih pogojev, ne more\u0161 se pogajat in sprejme\u0161 pa\u010d zato, da lahko pla\u010da\u0161 najemnino in polo\u017enice.\u201d<\/span><\/i> Pred epidemijo so mu na Ve\u010deru obljubljali zaposlitev, a ga potem pozneje zaradi epidemije niso mogli zaposlili. Po epidemiji so pogovore obnovili, a do zaposlitve ni pri\u0161lo.\u00a0<\/span><\/p>\n Dokler so bili honorarji spodobni, ga tak na\u010din dela ni motil: <\/span>\u201cAmpak to je bila zabloda. Na neki to\u010dki v \u017eivljenju pride\u0161 do to\u010dke, ko bi si rad ustvaril dru\u017eino in se ustalil. In zave\u0161 se, da si deset let delal kot norec, pa si ne more\u0161 v Mariboru privo\u0161\u010diti niti gara\u017ee, kaj \u0161ele stanovanja.\u201d <\/span><\/i>Najbolj ga je bolelo, ko nekateri redno zaposleni kolegi in kolegice v preteklosti niso razumeli, da na videz dober honorar pomeni bruto bruto znesek, iz katerega mora pla\u010dati \u0161e prispevke, bolni\u0161ko, regres, malico, potne stro\u0161ke in delovna sredstva. Zdaj, ko je ve\u010dina novinarjev v prekarnem polo\u017eaju, razumejo, a je marsikje \u017ee prepozno. Pla\u010de redno zaposlenih so nizke, pogoji dela slabi, varnosti ni.\u00a0<\/span><\/p>\n Brdnik se je po slabih izku\u0161njah, ko je bil preve\u010d odvisen od dela za enega naro\u010dnika, odlo\u010dil, da se v to ne bo ve\u010d spu\u0161\u010dal: <\/span>\u201c\u010ce bom delal samo za enega, mora biti to redna zaposlitev z vsemi pravicami in primernim pla\u010dilom. Sicer pa sem prosto na trgu in i\u0161\u010dem nove prilo\u017enosti.\u201d<\/span><\/i> Je samozaposlen v kulturi, ob novinarskem in uredni\u0161kem delu, se ukvarja \u0161e z drugimi aktivnostmi. <\/span>\u201cTak\u0161en na\u010din dela je zelo stresen. Sicer si sam postavljam na\u010drt, ampak sem ob tem odvisen od drugih faktorjev, zato se pogosto zgodi, da se mi obveznosti zgostijo na en teden ali mesec, potem pa norim. Veliko preklapljam med razli\u010dnimi na\u010dini dela, urejam tekst, potem moram organizirati stvari, komunicirati z ra\u010dunovodjo. V glavi se ti hitro ustvari zmeda, ki \u0161e dodatno ote\u017ei delo,\u201d<\/span><\/i> je opisal.\u00a0<\/span><\/p>\n Socialna varnost ne bi smela biti nagrada<\/strong><\/p>\n Pla\u010dani prispevki ne bi smeli biti vezani na dose\u017eke in statuse kot so zdaj, je bil jasen Brdnik. <\/span>\u201cSocialna varnost ne bi smela biti nagrada, ampak pravica vsakega \u010dloveka. \u010ce bi imeli to urejeno, bi imeli tudi vzvod za pogajanja, kar bi nam prihranilo veliko stresa. Uvesti bi morali tudi standarde pla\u010dila. Pogosto kot mlad novinar ne ve\u0161, kak\u0161ni so standardi in postavke in pristane\u0161 na ni\u017eje pla\u010dilo. S tem pa prihaja do dampinga honorarjev. Ker ni standardov, uredniki in lastniki to izkori\u0161\u010dajo, vsak je sam odvisen od tega, kak\u0161en honorar si bo izboril pri dolo\u010denih medijih. In ta je pogosto na slovenskem trgu res uboren,\u201d<\/span><\/i> je dejal Brdnik.<\/span><\/p>\n Kristina Bo\u017ei\u010d je poudarila, da je zelo pomembna gradnja medijskega kolektiva: <\/span>\u201cDelo sedanjih organizacij medijskih delavcev se \u017eal prepogosto kon\u010da pri sestankovanju z delodajalcem s ciljem, da se bo to izteklo najugodneje za osebo, ki naj bi zastopala delavce. Premalo je te\u017enje po tem in zavezanosti k temu, da bi se izbolj\u0161ali pogoji za vse zaposlene\u201d.<\/span><\/i> Meni, da bi glavno vpra\u0161anje moralo biti, kaj je dobro opravljeno delo in kak\u0161en smisel ima dolo\u010den prispevek. <\/span>\u201cZahtevati moramo dobre pogoje dela, dostojne pla\u010de ter si izboriti minimalne smernice glede vrednotenja dela. Redno zaposleni bi morali biti pozorni na zunanje sodelavce, pri \u010demer bi morali biti honorarci za delodajalca dra\u017eji,\u201d <\/span><\/i>je dejala sogovornica. Klju\u010dno vlogo, nadaljuje, lahko pri tem opravijo prav sindikati, ki bi morali proaktivno skrbeti, da so sodelavci in sodelavke v negotovih oblikah dela – \u010de \u017ee obstajajo – informirani o delavskih standardih, dogovorjenih v podjetju, in najni\u017ejem dostojnem pla\u010dilu, ki ga lahko zahtevajo za svoje delo.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n Za javno dobro<\/strong><\/p>\n Zaradi razmer postajajo novinarji vse bolj odtujeni od svojega dela, je opozorila Bo\u017ei\u010d. <\/span>\u201cNujno potrebujemo kakovostne medijske vsebine. Odgovornost imamo do bralcev, poslu\u0161alcev in gledalcev, ne pa do projektov, evropskega denarja ali razsvetljenih lastnikov. Novinar je tukaj za ljudi. \u0160ele potem lahko za\u010dne zares delovati demokracija,\u201d<\/span><\/i> je dejala sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n Kvantiteta, v\u0161\u010de\u010dnost in klikanost so ve\u010d vredne od kakovosti, poglobljenosti in tehtnosti argumentov, pogoji za raziskovalno novinarstvo so danes sovra\u017eni, ugotavlja Brdnik. <\/span>\u201cKriv je svetovni trg in razrast portalov, kjer objavljajo polizdelke,\u201d <\/span><\/i>meni. Po njegovem se izgublja zavedanje, da je v kapitalizmu treba novinarsko delo pla\u010dati ter s tem delavcu omogo\u010diti, da si lahko zagotovi streho nad glavo in hrano na mizi.\u00a0<\/span><\/p>\n Specializirano in preiskovalno novinarstvo po\u010dasi izginja, kar je problemati\u010dno. Od novinarjev se pri\u010dakuje, da bodo pokrivali vse, \u010dasa za pripravo poglobljenih prispevkov je vedno manj. Andra\u017e Ro\u017eman: <\/span>\u201cTo opravi\u010dujejo s tem, da je kadra premalo, a menim, da je to le izgovor. Vodstvo \u010dasopisa ima vedno mo\u017enost druga\u010de organizirati delo, zaposliti nove ljudi ali pa izobraziti svoj kader. Ampak marsikateremu lastniku in uredniku ni v interesu, da bi se bolj poglabljali.\u201d<\/span><\/i> Tak na\u010din dela privede do cenzure zaradi pogojev dela, ki novinarju onemogo\u010dajo, da bi se loteval dru\u017ebeno pomembnih zgodb oziroma da bi se posvetil nekemu podro\u010dju, ki ga zanima. Ro\u017eman opozarja, da se od novinarjev pri\u010dakuje, da bodo pri izbiri tem tr\u017eno razmi\u0161ljali in da se bodo prilagajali bralcem:<\/span> \u201cPozabljamo pa, da bi naj bilo na\u0161e vodilo pisanje v javnem interesu<\/span><\/i>.\u201d Ker so novinarji v razli\u010dnih finan\u010dnih situacijah in je njihova eksistenca razli\u010dno ogro\u017eena, se tako marsikdo odpove kak\u0161ni temi ali pa namerno kaj izpusti, zapi\u0161e druga\u010de. Problem je tudi, da uredniki danes niso ve\u010d branik uredni\u0161tva in novinarjev, kot so bili v preteklosti, ampak vedno bolj zastopajo interese lastnikov. <\/span>\u201cTo je katastrofa za novinarstvo,\u201d<\/span><\/i> je jasen Ro\u017eman.\u00a0<\/span><\/p>\n Vedno ve\u010d je hujskanja proti novinarjem, kar s pridom izrabljajo tudi politiki. <\/span>\u201cNovinarji so pogosto dele\u017eni pritiskov javnosti, ki so v\u010dasih res upravi\u010deni, pogosto pa ne. Pogosto so tudi \u017eivljenjsko ogro\u017eeni, sploh na vojnih obmo\u010djih, v totalitarnih re\u017eimih. Tudi v navidezno demokrati\u010dnih re\u017eimih smo \u017ee videli atentate ali pa zapiranje novinarjev. Ogro\u017ea\u0161 svoje \u017eivljenje in zdravje, na koncu pa nisi niti dostojno pla\u010dan in spo\u0161tovan. Malo nor mora\u0161 biti, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo,\u201d <\/span><\/i>je dejal Brdnik.\u00a0<\/span><\/p>\n Medijska hi\u0161a naj bo varno zavetje<\/strong><\/p>\n Novinarji naj bodo pri svojem delu avtonomni in neodvisni, je jasen Ro\u017eman, ki dodaja, da mora postati medijska hi\u0161a varno zavetje z dobrimi pogoji za delo. <\/span>\u201cPomembno je ustvariti okolje, kjer novinarke in novinarji ne bodo individualizirani in fragmentirani.\u201d<\/span><\/i> Pla\u010de naj bodo dostojne, zagotovljeni naj bodo vsi potrebni pripomo\u010dki za delo, uredniki naj komunicirajo z novinarji, jih povpra\u0161ajo o njihovih \u017eeljah. Ro\u017eman \u0161e poudari, da ko se pogovarjamo o boju za delavske pravice, preve\u010dkrat govorimo samo o pogojih dela, pla\u010dah, \u0161tevilu dni dopusta: <\/span>\u201cNe smemo se tukaj ustaviti. Zavedati se moramo na\u0161e vloge v dru\u017ebi. Delavski boj moramo v\u010dasih prestaviti iz tega, v kak\u0161nih pogojih delamo, na to, v kaj in kako delamo.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n \u201cKapitalizem neprestano \u010drpa na\u0161o prese\u017eno vrednost, vse je podrejeno diktatu dobi\u010dka in to uni\u010duje tudi novinarstvo. Ta sistem nas vodi v propad dru\u017ebe in ekosistema,\u201d <\/span><\/i>razpravlja Brdnik. Krivi so tudi ljudje, ki so na pozicijah mo\u010di in te ne izkoristijo, da bi se borili za bolj\u0161e pogoje dela. <\/span>\u201cNismo krivi prekarni delavci, ki nimamo te mo\u010di, mi smo prepu\u0161\u010deni sami sebi.<\/span><\/i> Na dolgi rok je zelo pomembno povezovanje.\u201d\u00a0 <\/span><\/i>Brdnik se je zato v\u010dlanil v Sindikat za ustvarjalnost in kulturo ZASUK, podpira pa tudi Sindikat novinarjev Slovenije in meni, da bi se morali v boju za kakovostno novinarstvo in delavske pravice \u010dim bolj zdru\u017eevati in solidarizirati.<\/span> “Verjamem, da bo ozko usmerjen sindikalni boj, ki se ukvarja zgolj s posami\u010dnimi segmenti delavskih pravic, prekratek, \u010de za njim ne bo politi\u010dnega na\u010drta za skupno spremembo politi\u010dnega sistema.”\u00a0<\/span><\/i><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" AVTORICA: ANA LAH V Sindikatu novinarjem Slovenije za\u010denjamo serijo \u010dlankov, ki nastajajo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. Ker bo slednja pomembno vplivala na polo\u017eaj medijskih delavcev, je nujno, da pred kon\u010dno obliko odpremo dialog. Kot je dejala ena od sogovornic, novinarka Kristina Bo\u017ei\u010d: \u201cProces oblikovanja kolektivne pogodbe bi moral biti demokrati\u010dno zapeljan. Skupnost medijskih delavk in delavcev bi se morala povezati. Prepoznati bi morali, kako na koga dolo\u010deni ukrepi vplivajo. Pogovarjajmo se o tem, kaj si \u017eelimo, kak\u0161nih pogojev, katerih pogodb. Dokumenti sami zase ne pomenijo ni\u010d, \u010de nikomur ni mar zanje.\u201d\u00a0 Odpravili smo se torej na teren in z medijskimi delavci poklepetali v \u017eivo ali na daljavo. Vklju\u010diti smo \u017eeleli kar naj\u0161ir\u0161i spekter delavk in delavcev, v pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku objavljamo pogovore s prvo skupino na\u0161ih sogovornikov.\u00a0 Raziskava, ki jo je za Sindikat novinarjev Slovenije v okviru zgoraj omenjenega projekta izdelal Center za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja na Fakulteti za dru\u017ebene vede ugotavlja, da je kar 85 odstotkov vpra\u0161anih medijskih delavcev, \u017ee pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vpra\u0161anih je zaposlitev iskalo oziroma jo i\u0161\u010de izven novinarstva, medtem ko jo v novinarstvu i\u0161\u010de (oz. jo je iskala) pribli\u017eno tretjina. Gre za zaskrbljujo\u010de podatke, ki terjajo ve\u010d pozornosti. Za namene tega prispevka smo se pogovarjali s tistimi, ki so iz \u201cmainstream medijev\u201d \u017ee od\u0161li. Kaj so bili razlogi za odhod? Kako je biti samostojni novinar? S katerimi te\u017eavami se soo\u010dajo honorarci v medijih? Honorarna sekcija na Dnevniku Profesionalno novinarstvo sta zaradi slabih pogojev dela in nestrinjanja z uredni\u0161ko politiko zapustila nekdanji novinar Dnevnika Andra\u017e Ro\u017eman in novinarka, ki je pisala za sobotni prilogi Dela in Dnevnika, za Mladino in Ve\u010der Kristina Bo\u017ei\u010d. \u017diga Brdnik je med drugim honorarno delal tudi za Dnevnik in Ve\u010der, potem se je odlo\u010dil za samostojno pot samozaposlenega v kulturi.\u00a0 Kristina Bo\u017ei\u010d in \u017diga Brdnik sta bila na Dnevniku honorarna sodelavca (z elementi delovnega razmerja). Skupaj z novinarko Barbaro Smajilo – in ostalimi, tedaj pribli\u017eno tridesetimi \u2018honorarci\u2019 – so se, ko so postali \u010dlani tri\u010dlanskega vodstva sekcije honorarcev znotraj novinarskega sindikata na Dnevniku, odlo\u010dili za njeno reaktivacijo in poskusili sodelovati tudi pri\u00a0 kolektivnih pogajanjih o pogojih dela v podjetju. Ro\u017eman je bil na Dnevniku redno zaposlen od leta 2010, a je sku\u0161al biti solidaren s honorarci.\u00a0 Kako je pri\u0161lo do reaktivacije honorarne sekcije in kak\u0161ne posledice je imela? \u017diga Brdnik: \u201cIzvedli smo anketo o stanju honorarcev v \u010dasopisu, pogajali smo se glede posameznih \u010dlenov pogodbe in na\u010dina sodelovanja. Ko se je direktor na sestanku hvalil z dobrimi poslovnimi rezultati podjetja, sem mu predlo\u017eil anketo in ga opozoril, da \u010de \u010dasopis tako dobro stoji, bi morali poskrbeti tudi za honorarce, glede na to, da jih tretjina \u017eivi pod pragom rev\u0161\u010dine. Izgovarjal se je, da honorarci delo redno zaposlenih le dopolnjujejo, a so ga uredniki opozorili, da to ne dr\u017ei. Debato je prekinil in \u010dez en teden sem dobil odpoved avtorske pogodbe. Drugi dve kolegici, ki sta to honorarno sekcijo prav tako vodili, so odrezali na druga\u010den na\u010din.\u201d Kot je dejala Bo\u017ei\u010d, sta imeli ob\u010dutek, da zmanj\u0161ujejo obseg dela in s tem temelj zatrjevanj, da gre za dejansko delovno razmerje.\u00a0 Pritiskov pa so bili dele\u017eni tudi redno zaposleni, ki so napisali pismo v podporo honorarnim sodelavcem, ko so nekaterim od njih \u017eeleli ukiniti pav\u0161al. \u201cBila je cela \u0161tala, sklicevali so krizne sestanke, podpisani smo do\u017eivljali pritiske. Mene so premestili na drugo redakcijo, pa nisem bil niti vodja uporov, samo simpatiziral sem s honorarci.\u00a0 Po tem je sindikalni boj za\u010del uga\u0161ati,\u201d je povedal Ro\u017eman.\u00a0 Zaradi zaostrovanja pogojev dela in prekinitev sodelovanja, v \u010dasu, ko je v medijskih hi\u0161ah potekal tudi in\u0161pekcijski nadzor, so bile vlo\u017eene prve to\u017ebe. Na koncu je bilo teh sedem in vse so se kon\u010dale v korist delavk in delavcev. Ve\u010dina jih je \u0161la do konca, ostali pa so se – nekateri tudi zaradi \u017ee vzpostavljene sodne prakse – uspeli pogoditi. \u201cPo to\u017ebah, v katerih so bili\u00a0 delavke in delavci uspe\u0161ni, so se stvari delno uredile, je pa prekarizacija do takrat \u017ee mo\u010dno vplivala na delovna okolja, izgubil se je skupni zanos za dobro opravljanje dela, vse mo\u010dnej\u0161i je bil ob\u010dutek, da je vsak zase, v lastni, specifi\u010dni situaciji,,\u201d je pojasnila Kristina Bo\u017ei\u010d.\u00a0 Ujetost v dnevno dogajanje in ultimati Navsezadnje se je za odhod po ve\u010d kot petnajstih letih dela na Dnevniku odlo\u010dil tudi Andra\u017e Ro\u017eman. Zakaj? \u201cUgotovil sem, da bom zelo te\u017eko delal na na\u010din, kot bi si ga \u017eelel. Rad pi\u0161em reporta\u017ee, delam intervjuje. Pisanje prispevkov samo za to, da se zapolnijo strani in da so zajete vse dnevne novice, ni zame. Manjkala mi je komunikacija\u00a0 z uredniki, niso izrazili \u017eelje po tem, da bi skupaj z nami, novinarji iskali na\u0161a mo\u010dna podro\u010dja in jih krepili. Morda bi lahko tudi jaz naredil ve\u010d, ampak ko si tako dolgo v nekem mediju, ve\u0161, kak\u0161ne so razmere in kak\u0161no je vzdu\u0161je, kaj se da in kaj ne. Svoje kreativne \u017eelje sem iz\u017eivel skozi literaturo, a prepri\u010dan sem, da bi se to isto dalo uporabiti tudi v \u010dasopisu. \u010ce bi me pri tem podpirali, bi zagrabil na polno,\u201d je odgovoril Ro\u017eman. Dodal je, da je tu in tam sicer lahko napisal kaj dobrega: \u201cAmpak ujetost v dnevno poro\u010danje me je zelo omejevala\u201d. Kristina Bo\u017ei\u010d se je po prisilnem odhodu z Dnevnika po vlo\u017eeni to\u017ebi za pripoznavo rednega delovnega razmerja redno zaposlila na Ve\u010deru, najprej za dolo\u010den, potem pa za nedolo\u010den \u010das. Kar se ti\u010de svobode dela je bila na Ve\u010deru zadovoljna, ni se po\u010dutila odtujeno, cini\u010dno. Imela je ob\u010dutek, da lahko dela za ljudi, ne pa za korporacijo. Tudi kar se ti\u010de vsebin, je bil v \u010dasopisu prostor, lahko je pisala o dru\u017ebeno pomembnih temah. A proti koncu je dobila nekaj namigov, da njeno delo ni najbolj za\u017eeleno. Ko se je Ve\u010der zna\u0161el v finan\u010dnih te\u017eavah in so delavce postavili pred ultimat, da jim bodo zni\u017eali pla\u010de ali jih odpu\u0161\u010dali, ob tem pa so za\u010deli tudi zaklepati \u010dlanke na spletni strani, da ti niso bili ve\u010d prosto dostopni, se je odlo\u010dila dati odpoved: \u201cGrozno se mi je zdelo, da \u010dlanka […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[48,1],"tags":[],"class_list":["post-3169","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-brosura","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3169","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3169"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3169\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3174,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3169\/revisions\/3174"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3169"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3169"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3169"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}