{"id":3175,"date":"2023-04-19T15:00:05","date_gmt":"2023-04-19T13:00:05","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3175"},"modified":"2023-05-30T12:02:30","modified_gmt":"2023-05-30T10:02:30","slug":"polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/polozaj-medijskih-delavcev-2-del-neperspektivnost-novinarstva\/","title":{"rendered":"Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva"},"content":{"rendered":"

AVTORICA: ANA LAH<\/b><\/p>\n

Pred vami je drugi \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. V za\u010detnem delu serije odpiramo dialog z medijskimi delavkami in delavci in sku\u0161amo kar se da natan\u010dno predstaviti pogoje dela v medijih.\u00a0<\/span><\/p>\n

Prvi \u010dlanek si lahko preberete TUKAJ<\/a><\/span>.\u00a0<\/span><\/p>\n

Mlaj\u0161i novinar je steber RTV-ja<\/strong><\/p>\n

Naj za za\u010detek opi\u0161emo polo\u017eaj tistih, ki so (relativno) na za\u010detku svoje kariere. <\/span>Matej Simi\u010d<\/b> je v \u010dasu \u0161tudija novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih delal na Radiu Brezje, BKTV, Planet TV, na portalu O\u0161tro, \u010dasniku Ve\u010der in Televiziji Slovenija. Zdaj \u0161tudira govor na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo. <\/span>Gal Krizmani\u010d<\/b> je trenutno odgovorni urednik na Radiu \u0160tudent, kjer je eden redkih redno zaposlenih. Tudi on je delal na Televiziji Slovenija. Oba sogovornika sta na RTV opravljala delo mlaj\u0161ega de\u017eurnega.<\/span><\/p>\n

Kak\u0161ne so bile njune zadol\u017eitve? Avtorskih prispevkov (razen izjemoma kaj manj pomembnega za jutranji program) nista pripravljala. Vedeti sta morala, o \u010dem je prispevek, pregledovala sta videomaterial, pridobivala agencijske posnetke, kraj\u0161ala prispevke, opremljala zvok s sliko, pisala imena in priimke ob sogovornikih, vstavljala podnapise, urejala prispevke dopisnikov. <\/span>\u201cTo je bolj ali manj tehni\u010dno delo, ki je zelo pomembno. Mlaj\u0161i de\u017eurni je steber, ki dr\u017ei vse skupaj. Je povezovalna to\u010dka med dopisniki po svetu, ljudmi znotraj hi\u0161e, tehniki, prevajalci. Ve\u010d kot 70 odstotkov slike, ki je vidimo pri poro\u010dilih, je delo mlaj\u0161ega novinarja,\u201d<\/span><\/i> je pojasnil Simi\u010d.\u00a0<\/span><\/p>\n

To delo pogosto opravljajo za\u010detniki preko pogodb civilnega prava, sta povedala sogovornika. Na mlaj\u0161em de\u017eurnem, ki je pogosto honorarni sodelavec, le\u017ei ogromna odgovornost. Pomladi 2019, ko je Krizmani\u010d za\u010del delati, je bila na mestu tak\u0161na rotacija, da so <\/span>bili v enem dnevu v slu\u017ebi trije in so se turnusi tako prekrivali, da so bili kraj\u0161i \u010das pred dnevnikom vsi trije lahko v slu\u017ebi. A to je trajalo kratek \u010das, poleti istega leta se je \u0161tevilo de\u017eurnih na dan \u017ee zmanj\u0161alo. <\/span>Ko je za\u010del Simi\u010d, sta na izmeno isto delo opravljala dva, \u010dez nekaj \u010dasa pa samo \u0161e eden. Obseg dela pa je ostal enak. <\/span>\u201cNa neki to\u010dki smo delo mlaj\u0161ega de\u017eurnega opravljali samo trije in \u010de bi kdo od nas zbolel, ne bi bilo \u010dloveka, ki bi pri\u0161el v slu\u017ebo,\u201d<\/span><\/i> je povedal Simi\u010d. Krizmani\u010d je do kadrovske politike na RTV-ju kriti\u010den, meni, da ne razmi\u0161ljajo dolgoro\u010dno, ampak kampanjsko re\u0161ujejo kadrovski manko, tudi z zaposlovanjem honorarnih sodelavcev.\u00a0<\/span><\/p>\n

Prav odpu\u0161\u010danja, manko zaposlovanja in nenadome\u0161\u010danja upokojitev so privedla do krize v medijih. Gal Krizmani\u010d: <\/span>\u201cNa RTV-ju je desk informativnega programa na pol prazen. V prostoru, ki je bil prvotno zgrajen za 20 ljudi, jih danes dela \u0161est. To vpliva tudi na kakovost prispevkov, saj morajo ljudje delati ve\u010d prispevkov in imajo premalo \u010dasa, da bi temo poglobljeno raziskali. Ve\u010d je namre\u010d poudarka na kratkih in udarnih prispevkih.\u201d<\/span><\/i> Vedno ve\u010d dela in manj zaposlenih opa\u017ea tudi novinar <\/span>Ga\u0161per Andrinek<\/b>, ki je zaposlen na Valu202: <\/span>\u201c\u0160tevilo zaposlenih se ves \u010das kr\u010di, ne zaradi radijskega vodstva, ampak zaradi zahtev vi\u0161je.<\/span><\/i>\u201c Na Valu202 se sicer trudijo, da se to ne pozna na kakovosti vsebin in kar se ti\u010de poslu\u0161anosti je ta \u0161e vedno zelo visoka. <\/span>\u201cOpa\u017eamo pa, da so tisti, ki delajo zahtevnej\u0161e raziskovalne projekte preobremenjeni. Raziskovalnih projektov si lahko privo\u0161\u010dimo manj, potrebujemo ve\u010d kadra,\u201d<\/span><\/i> je povedal Andrinek.\u00a0<\/span><\/p>\n

Okorno napredovanje<\/strong><\/p>\n

Kako hitro lahko mlad novinar napreduje? Zelo odvisno od medija. Na Valu202 mladim dajejo prilo\u017enost, je pa zelo veliko odvisno od posameznikove samoiniciativnosti, sposobnosti in drznosti, odgovarja Andrinek.\u00a0<\/span><\/p>\n

Na Televiziji Slovenija je sistem napredovanja okoren in neustrezen, saj se napreduje bolj ali manj samo po senioriteti, torej napreduje\u0161, ko napreduje oseba pred tabo ali pa se kdo upokoji, ugotavljata Simi\u010d in Krizmani\u010d. Naslednja stopni\u010dka za mlaj\u0161ega de\u017eurnega je starej\u0161i de\u017eurni, ki je zadol\u017een za pisanje vesti, ki jih bere voditelj Dnevnika. <\/span>\u201cPotem te po\u0161ljejo na teren, \u010de so kak\u0161ni dogodki, ki jih nih\u010de no\u010de pokriti, med vikendom pa obvezno promet,<\/span><\/i>\u201d pojasnjuje Krizmani\u010d. Simi\u010d: <\/span>\u201cPo desetih letih dela nima\u0161 novinarskih kontaktov, kariere, ni\u010desar. \u010cisto realno je, da ljudje postanejo dopisniki za zunanjo politiko pri 50. letih, ko niso ve\u010d na vrhuncu mo\u010di.\u201d\u00a0<\/span><\/i><\/p>\n

Krizmani\u010d opozarja, da med ljudmi, ki so pri\u0161li na polo\u017eaje v <\/span>\u201czlatih \u010dasih novinarstva\u201d<\/span><\/i> in mlaj\u0161imi novinarji, ni ob\u010dutiti medgeneracijskega razumevanja. Medgeneracijsko sodelovanje pogre\u0161a tudi Simi\u010d: <\/span>\u201cMladi bi lahko prispevali s sve\u017eimi idejami in druga\u010dnim pogledom na svet, starej\u0161i pa z izku\u0161njami. Jasno je, da mladi nekaterih del zaradi starost ne morejo opravljati. Vodenje Dnevnika na primer zahteva izku\u0161enega starej\u0161ega voditelja, ki bo na kameri deloval zaupanja vredno.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n

Za televizijskega novinarja je nujno, da obvlada delo mlaj\u0161ega novinarja, saj se bo tak novinar bolje zna\u0161el in imel pregled na ustvarjanjem vsebin, se strinjata Simi\u010d in Krizmani\u010d. A leto dni tovrstnega dela bi moralo zadostovati, tri ali \u0161e ve\u010d let na tem polo\u017eaju je absolutno preve\u010d, sta prepri\u010dana. Krizmani\u010d je po enem letu dela od\u0161el na Radio \u0160tudent, Simi\u010d pa je bil mlaj\u0161i de\u017eurni tri leta, saj <\/span>\u201cni bilo denarja za napredovanje\u201d<\/span><\/i>.\u00a0<\/span><\/p>\n

Vr\u017een v vodo, dobri pogoji in malo denarja<\/strong><\/p>\n

Kako je bilo delati za druge medije, smo vpra\u0161ali Mateja Simi\u010da. Kar se ti\u010de dela na komercialni televiziji Planet TV pravi, da so ga kot mladega novinarja \u201cvrgli v vodo\u201d. <\/span>\u201cPo eni strani je bilo to dobro, ker sem se ogromno nau\u010dil, delal sem na terenu in pokrival prakti\u010dno vse. Svobodo sem imel, je pa res, da sem kot zelenc preve\u010d upo\u0161teval nasvete urednikov, koga naj uporabim za sogovornika.\u201d<\/span><\/i> Urednika sta ga sicer veliko nau\u010dila in kar se ti\u010de opravljenega dela, <\/span>\u201clahko gre mirno spat\u201d<\/span><\/i>, je pa retroperspektivno kriti\u010den do prispevkov pa tudi tega, kdo so bili njegovi nadrejeni. Kot \u0161tudenta ga ni tako motil manko profesionalizma, bi ga pa to motilo, \u010de bi danes tam ponovno opravljal delo.\u00a0<\/span><\/p>\n

Kot je dejal, je imel dobre pogoje za delo na O\u0161trem. V\u0161e\u010d mu je bil profesionalizem, visoko postavljeni standardi ter dovolj \u010dasa za pripravo \u010dlankov. Nau\u010dil se je ogromno in koristi mu \u0161e danes. Je pa bilo pla\u010dilo glede na obseg dela nizko, kar ga kot \u0161tudenta, \u017eeljnega znanja, ni tako motilo. Dovolj \u010dasa za pripravo prispevkov je imel tudi na Ve\u010deru, prav tako je imel svobodo glede izbire tem. Ker je za vse medije delal ali preko avtorske pogodbe ali \u0161tudentske napotnice, se nikjer ni dejansko po\u010dutil enakovrednega ostalim zaposlenim. Meni, da je bil razlog dejstvo, da ni delal vsak dan, kar je ote\u017eevalo navezovanje stikov.\u00a0<\/span><\/p>\n

\nhttps:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Matej-Simic-o-zeljah-za-prihodnost.mp4<\/a><\/video><\/div>\n

VIDEO: Matej Simi\u010d o \u017eeljah za prihodnost.<\/em><\/p>\n

Mentorstvo za mlade?<\/strong><\/p>\n

\u010ce se starej\u0161e generacije \u0161e spomnijo mentorskega sistema za mlade novinarje, je danes to za mlade v ve\u010dini medijev nekaj nepredstavljivega. Ve\u010dina uvajanja poteka po principu <\/span>\u201cznajdi se sam”. <\/span><\/i>Simi\u010d in Krizmani\u010d sta na za\u010detku kariere pri ve\u010djih medijih pogre\u0161ala ve\u010d spodbude in mentorstva. Sploh na Televiziji Slovenija se po mnenju Krizmani\u010da preve\u010d ukvarjajo s formo in premalo z vsebino in zato se to ne ceni niti pri usposabljanju niti napredovanjih.\u00a0<\/span><\/p>\n

Potrebovali bi nek splo\u0161en cehovski mentorski program s skupino izku\u0161enih ljudi, ki bi bili pripravljeni prisluhniti te\u017eavam pa tudi idejam mlaj\u0161ih kolegov in kolegic, ki komaj vstopajo v svet novinarstva, je prepri\u010dan Ga\u0161per Andrinek.<\/span><\/p>\n

https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Gasper-Andrinek-o-mentorstvu-1.mp4<\/a><\/video><\/div>\n

VIDEO: Ga\u0161per Andrinek o mentorstvu.<\/em><\/p>\n

Pozitivno izku\u0161njo z uvajanjem v novinarstvo ima <\/span>Eva Jakomin<\/b>, ki preko \u0161tudentske napotnice dela za Slovensko tiskovno agencijo (STA). Za\u010dela je z delom organizatorke, nedavno so jo uvedli \u0161e v delo dopisnice z Obale. Zadovoljna je s svojo mentorico, sicer urednico dopisnikov. Povedala je, da je za uvajanje imela dovolj \u010dasa in da je bilo postopno.\u00a0<\/span><\/p>\n

Pribli\u017eno dva meseca je na terenu spremljala novinarje in bila z mentorico v pisarni, kjer se je postopoma pripravljala na samostojno delo. Kar nekaj besedil je napisala samo za vajo, mentorica jih je popravila in ji pojasnila, kako jih izbolj\u0161ati. <\/span>\u201cKo je \u0161lo kaj v objavo, sva z mentorico besedilo ve\u010dkrat pregledali,\u201d<\/span><\/i> je dejala.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n

Kljub pomanjkanju sredstev za normalno delovanje imajo dobro vzpostavljen sistem uvajanja tudi na Radiu \u0160tudent. Ker delajo s \u0161tudentsko populacijo in se vsako leto menja pribli\u017eno \u010detrtina ljudi, je sistem avdicij \u0161e toliko bolj pomemben. <\/span>\u201cZa nas je izobra\u017eevanje ljudi glavno, kar jim lahko ponudimo, ker jim denarja ne moremo dati,\u201d<\/span><\/i> pove Krizmani\u010d. Novinarji na radiu delajo namre\u010d ve\u010dinoma za simboli\u010dno pla\u010dilo preko \u0161tudentske napotnice, uredniki so pla\u010dani honorarno.\u00a0<\/span><\/p>\n

Zaradi oblikovanega sistema mentorstva se zdi Krizmani\u010du smiselno, da bi imeli na ravni poklica izkaz kompetenc, ki bi ga lahko medij, ki investira v usposabljanje kadrov, kot je Radio \u0160tudent, izdal za nekoga, ki bi pri njih delal ve\u010d let.<\/span><\/p>\n

Perspektivnost? Za drobi\u017e nosi\u0161 ime na pladnju<\/strong><\/p>\n

Ne. Je kratek in jasen odgovor Mateja Simi\u010da na vpra\u0161anje, \u010de je novinarstvo za mlade danes perspektivno. <\/span>\u201cSvoje ime nosi\u0161 na pladnju pred javnostjo za mizerno pla\u010dilo, ob tem pa se soo\u010da\u0161 \u0161e z razli\u010dnimi pritiski in \u010dasovnimi roki. Te\u017eko razmeji\u0161 slu\u017ebeni in prosti \u010das, vikende, praznike, pri\u010dakuje se, da si vedno na voljo. Novinarstvo je razvrednoteno zaradi pritiskov trga. Vedno ve\u010d\u00a0 je rumenizma, famoznih naslovov, ki so namenjeni samo klikom. S tem poneumljamo ljudi in zasen\u010dimo pomembne teme,\u201d<\/span><\/i> razmi\u0161lja Simi\u010d. <\/span><\/p>\n

Kdo je kriv? Trg in medijski lastniki. Pa tudi uredniki, ki izvr\u0161ujejo zahteve trga in medijskih lastnikov, meni mlad novinar.\u00a0 <\/span><\/p>\n

Pred \u0161tudijem novinarstva se je zavedal, da gre za poklic, kjer si vedno v pripravljenosti: <\/span>\u201cNisem pa vedel, da bodo pogoji dela tako slabi, da bo toliko tekmovalnosti, zahrbtnosti. A tudi, \u010de bi vse to vedel, bi se odlo\u010dil isto, saj mi znanje koristi tudi pri opravljanju drugih del. Dobil sem bolj trdo ko\u017eo.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n

Gala Krizmani\u010da pa, kot ne ve\u010d rosno mladega novinarja, skrbi, da bo moral, ko bo zapustil Radio \u0160tudent, za\u010deti od za\u010detka. Meni, da je v ve\u010dini medijev za karierno napredovanje mladega novinarja najbolje, \u010de se dovolj zgodaj nekje \u201c<\/span>utabori<\/span><\/i>\u201d in \u010daka, da se ljudje upokojijo.<\/span><\/p>\n

Osnovni pogoji za delo<\/strong><\/p>\n

Kaj bi se moralo spremeniti, da bi bil novinarski poklic v prihodnosti bolj perspektiven? <\/span>\u201c\u017delel bi si, da bi postalo najbolj normalno na svetu, da ko pridem na neko novo delovno mesto ne glede na to, na kak na\u010din sem zaposlen, mi prvi delovni dan \u0161ef da telefon, diktafon in slu\u017ebeni ra\u010dunalnik. Telefon je najbolj osnovno delovno orodje, brez katerega ne more\u0161 opravljati poklica. Res je, da je narava dela taka, da kdaj ne lo\u010di\u0161 zasebnega in slu\u017ebenega \u017eivljenja in dela\u0161 kdaj na lastno \u017eeljo tudi dlje in ve\u010d. Ampak v zameno za to bi pri\u010dakoval vsaj zagotovitev osnovnih pogojev,\u201d<\/span><\/i> odgovarja Simi\u010d. \u017deli si redne in varne zaposlitve z vsemi osnovnimi delavskimi pravicami, kot sta regres in bolni\u0161ka. <\/span>\u201cPa da se spo\u0161tuje, \u010de je nekdo na dopustu in bolni\u0161ki. Ne pa da te uredniki grdo gledajo, \u010de re\u010de\u0161, da ne more\u0161 delati na dopustu,\u201d <\/span><\/i>\u0161e pripomni.\u00a0<\/span><\/p>\n

Krizmani\u010d upa, da bo novinarstvo v prihodnosti ohranilo ne preve\u010d birokratsko dolo\u010den kriterij za delo, torej da \u0161tudij novinarstva ni pogoj za opravljanje novinarskega poklica. Po njegovem opa\u017eanju namre\u010d ve\u010dina najbolj\u0161ih novinarjev ni \u0161tudirala novinarstva.\u00a0<\/span><\/p>\n

Andrinek meni, da mediji nujno potrebujejo spremembo in osve\u017eitev zakonodaje. Urediti pa bi morali tudi sofinanciranje medijev s strani dr\u017eave, zgledovati bi se morali po praksah iz tujine. Nujno pa bi bilo tudi sistemati\u010dno delati na medijskem opismenjevanju splo\u0161ne javnosti (za\u010den\u0161i v \u0161olah) in gojenju medijske kulture, \u0161e dodaja.\u00a0<\/span><\/p>\n

Novinarski ego\u00a0<\/strong><\/p>\n

A za vse slabo, kar se medijem godi, niso krivi samo lastniki. Delno gre pripisati krivdo tudi nam, novinarjem in urednikom, slabi organizaciji dela in pomanjkanju samokritike.\u00a0<\/span><\/p>\n

Andrinek meni, da ekskluzivnih zgodb konkuren\u010dnega medija ne bi smeli jemati kot lastni poraz, ampak spodbudo: <\/span>\u201cSuper, \u010de so imeli ekskluzivo, bomo pa imeli mi naslednji\u010d nekaj drugega. Morali bi se bolj podpirati. Struje, ki \u017eelijo uni\u010diti neodvisno preiskovalno novinarstvo, se veliko la\u017eje pove\u017eejo kot novinarji med sabo. A verjamem, da lahko mlaj\u0161e generacije to prese\u017eejo.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n

Problemati\u010den je ta na\u0161 novinarski ego, \u0161e izpostavlja Andrinek:<\/span> \u201cVedno bi morali razmi\u0161ljati, kako bi bili bolj\u0161i, kako bi lahko pomagali dru\u017ebi. Ne pa da stopimo na piedestal in izkori\u0161\u010damo razlagalno mo\u010d, kot da smo vsemogo\u010dni.<\/span><\/i>\u201d <\/span><\/p>\n

Krizmani\u010d pa meni, da je problem novinarstva ravno v tem, da namesto, da razlaga in ume\u0161\u010da v kontekst, samo ponavlja, kaj je nekdo rekel ali napisal: <\/span>“Ogromno pomembnih stvari, ki jih poro\u010damo, so javne objave, ki pa se jih niti sami novinarji ne potrudijo razumeti. Primerov za to je ne\u0161teto: Zmotilo me je nedavno poro\u010danje na Delu in potem \u0161e na 24ur in MMC o “gaserjih” in “limkah”. Ogor\u010den sem bil nad neodgovornostjo avtorjev in urednikov, saj se mi zdi, da ti prispevki spodbujajo nestrpnost in so dejansko rasisti\u010dni. Mladim bi morali pomagali razumeti njihov lastni sentiment v svetu, kjer \u0161e spoznavajo svoje mesto, pojasniti, kak\u0161en je bil dru\u017ebeni kontekst atributov, ki so jih sami prevzeli.”<\/span><\/i><\/p>\n

Krizmani\u010d je v pogovoru izrazil tudi razo\u010daranje, ker se na televiziji ve\u010d ukvarjajo s formo in premalo z vsebino. <\/span>“Televizija se gleda, zato je pri ustvarjanju tega medija mnogokrat pomembnej\u0161a slika od vsebine. Seveda je vedno pomembno, da podamo to\u010dne informacije, ampak pogosto televizijci dolo\u010dene izberejo, ker se jih da predstaviti na bolj seksi na\u010din,” <\/span><\/i>je bil kriti\u010den Simi\u010d.<\/span><\/p>\n

Ko pride do napak, se zelo hitro pozabijo, \u010de\u0161, gremo dalje, pove Simi\u010d. Na manko refleksije ob napakah opozarja \u0161e en sogovornik, <\/span>Boris Vasev<\/b>, ki dela kot novinar v zunanjepoliti\u010dni redakciji na portalu MMC. <\/span>\u201c<\/i><\/b>Ob ve\u010djih napakah bi se morali na ravni uredni\u0161tva spo\u0161tljivo pogovoriti, kaj je \u0161lo narobe in kako bomo tak\u0161ne napake prepre\u010dili. Na RTV-ju ni kulture konflikta, ni kulture nasprotovanja uredniku in kulture argumentiranja, vsaj za MMC lahko to potrdim,\u201d <\/span><\/i>je dejal Vasev in dodal, da so prispevki pogosto povr\u0161inski. \u017delel bi si ve\u010d konstruktivne kritike s strani urednikov in kolegov.\u00a0<\/span><\/p>\n

Konstantne novice na ra\u010dun avtorskih prispevkov<\/strong><\/p>\n

\u201cMMC je v osnovi novi\u010darski portal, kjer morajo biti konstantno objavljene vsebine. Tri novice na dan niso dovolj, samo na zunanji jih mora biti ve\u010d kot deset. Delamo bolj ali manj agencijsko novinarstvo. \u010cesar ni za podcenjevati, ker si ljudje pogled na svet v veliki meri oblikujemo na podlagi naslovov in kratkih novic. Korektnost poro\u010danja, razumevanje tematike in izbira naslova je zelo pomembna naloga, paziti na vse to pri prena\u0161anju agencijskih novic je mukotrpno in neizpopolnjujo\u010de,\u201d<\/span><\/i> razmi\u0161lja Vasev.\u00a0<\/span><\/p>\n

https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Vasev-o-avtorskih-prispevkih-na-MMC.mp4<\/a><\/video><\/div>\n

VIDEO: Boris Vasev o avtorskih prispevkih na MMC.<\/em><\/p>\n

Novinarji na MMC sicer imajo svobodo glede izbire tem za avtorske prispevke, prav tako si lahko sami izberejo sogovornike in se odlo\u010dijo, kako bodo temo razdelali. A \u010das, ki ga ob spletnem de\u017eurstvu namenijo za avtorske prispevke, je zelo okrnjen: <\/span>\u201cKonstantno imamo borbe glede \u0161tevila ur, ki jih lahko namenimo pripravi avtorskih \u010dlankov. Urnike delamo za en mesec vnaprej in zdaj na koncu meseca bi jaz moral \u017ee vedeti, koliko dni oziroma ur si naj vzamem za avtorski prispevek in kaj bodo sploh teme. Te\u017eko ve\u0161 za naprej, kaj se bo dogajalo.\u201d<\/span><\/i> Tak\u0161en odnos novinarjem jemlje tisto, od \u010desar je v najve\u010dji meri dandanes odvisna kakovost prispevka – entuziazem. <\/span>\u201cTega mediji ne bi smeli dopustiti. Volja posameznika niha glede na to, kar se mu dogaja v \u017eivljenju. <\/span><\/i>Zato kakovost dela ne bi smela biti odvisna od nje, ampak od organizacije na sistemski ravni. Entuziazem se v nekaj letih nespodbudnega okolja porabi. Po dolo\u010denem \u010dasu se ti ne da ve\u010d prerekati,\u201d <\/span><\/i>je izpostavil Vasev.<\/span><\/p>\n

Preizpra\u0161evanje lastnih avtoritet<\/strong><\/p>\n

Kot novinarja zunanjepoliti\u010dnega uredni\u0161tva ga moti, da ni sredstev za terensko delo. <\/span>\u201c\u010ce ho\u010de\u0161 res razumeti, kaj se dogaja, mora\u0161 biti na terenu precej \u010dasa, tega pa ne bo nih\u010de financiral. V petih dneh v Ukrajini nima\u0161 \u010dasa, da bi spoznal ljudi, se pogovarjal in res razumel situacijo,\u201d<\/span><\/i> razpravlja novinar MMC-ja.<\/span><\/p>\n

Pla\u010de novinarjev na portalu so precej ni\u017eje od pla\u010d na televiziji in radiu, pa gre po besedah Borisa Vaseva za enako zahtevno delo. Ker nima visokih stro\u0161kov v \u017eivljenju, se mu pla\u010da sicer ne zdi slaba, zaveda se tudi, da je v primerjavi z novinarji na drugih portalih privilegiran.\u00a0<\/span><\/p>\n

Kaj pa si \u017eeli za novinarstvo v prihodnosti? Predvsem je zelo pomembno, da je sistemsko dolo\u010deno, da mora urednik dobiti soglasje uredni\u0161tva, izpostavlja sogovornik iz MMC-ja. <\/span>\u201c\u010ce tega ni, je kolektiv odvisen od sre\u010de. In \u010de dela\u0161 pod diktirko nekoga, ki je vsiljen, ne more funkcionirati.\u201d<\/span><\/i><\/p>\n

\u017deli si \u0161e, da hierarhija ne bi bila tako ponotranjena, kot je: “Kolektivne razredne zavesti ni, vodstvo se tega zaveda in izkori\u0161\u010da sebi v prid. K direktorju ali pa urednikom bi novinarji morali pristopiti s pozicije, da smo jim enakovredni. Kako bomo pa preizpra\u0161evali avtoritete, o katerih poro\u010damo, \u010de ne znamo preizpra\u0161evati niti lastnih avtoritet?\u201d<\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

AVTORICA: ANA LAH Pred vami je drugi \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. V za\u010detnem delu serije odpiramo dialog z medijskimi delavkami in delavci in sku\u0161amo kar se da natan\u010dno predstaviti pogoje dela v medijih.\u00a0 Prvi \u010dlanek si lahko preberete TUKAJ.\u00a0 Mlaj\u0161i novinar je steber RTV-ja Naj za za\u010detek opi\u0161emo polo\u017eaj tistih, ki so (relativno) na za\u010detku svoje kariere. Matej Simi\u010d je v \u010dasu \u0161tudija novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih delal na Radiu Brezje, BKTV, Planet TV, na portalu O\u0161tro, \u010dasniku Ve\u010der in Televiziji Slovenija. Zdaj \u0161tudira govor na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo. Gal Krizmani\u010d je trenutno odgovorni urednik na Radiu \u0160tudent, kjer je eden redkih redno zaposlenih. Tudi on je delal na Televiziji Slovenija. Oba sogovornika sta na RTV opravljala delo mlaj\u0161ega de\u017eurnega. Kak\u0161ne so bile njune zadol\u017eitve? Avtorskih prispevkov (razen izjemoma kaj manj pomembnega za jutranji program) nista pripravljala. Vedeti sta morala, o \u010dem je prispevek, pregledovala sta videomaterial, pridobivala agencijske posnetke, kraj\u0161ala prispevke, opremljala zvok s sliko, pisala imena in priimke ob sogovornikih, vstavljala podnapise, urejala prispevke dopisnikov. \u201cTo je bolj ali manj tehni\u010dno delo, ki je zelo pomembno. Mlaj\u0161i de\u017eurni je steber, ki dr\u017ei vse skupaj. Je povezovalna to\u010dka med dopisniki po svetu, ljudmi znotraj hi\u0161e, tehniki, prevajalci. Ve\u010d kot 70 odstotkov slike, ki je vidimo pri poro\u010dilih, je delo mlaj\u0161ega novinarja,\u201d je pojasnil Simi\u010d.\u00a0 To delo pogosto opravljajo za\u010detniki preko pogodb civilnega prava, sta povedala sogovornika. Na mlaj\u0161em de\u017eurnem, ki je pogosto honorarni sodelavec, le\u017ei ogromna odgovornost. Pomladi 2019, ko je Krizmani\u010d za\u010del delati, je bila na mestu tak\u0161na rotacija, da so bili v enem dnevu v slu\u017ebi trije in so se turnusi tako prekrivali, da so bili kraj\u0161i \u010das pred dnevnikom vsi trije lahko v slu\u017ebi. A to je trajalo kratek \u010das, poleti istega leta se je \u0161tevilo de\u017eurnih na dan \u017ee zmanj\u0161alo. Ko je za\u010del Simi\u010d, sta na izmeno isto delo opravljala dva, \u010dez nekaj \u010dasa pa samo \u0161e eden. Obseg dela pa je ostal enak. \u201cNa neki to\u010dki smo delo mlaj\u0161ega de\u017eurnega opravljali samo trije in \u010de bi kdo od nas zbolel, ne bi bilo \u010dloveka, ki bi pri\u0161el v slu\u017ebo,\u201d je povedal Simi\u010d. Krizmani\u010d je do kadrovske politike na RTV-ju kriti\u010den, meni, da ne razmi\u0161ljajo dolgoro\u010dno, ampak kampanjsko re\u0161ujejo kadrovski manko, tudi z zaposlovanjem honorarnih sodelavcev.\u00a0 Prav odpu\u0161\u010danja, manko zaposlovanja in nenadome\u0161\u010danja upokojitev so privedla do krize v medijih. Gal Krizmani\u010d: \u201cNa RTV-ju je desk informativnega programa na pol prazen. V prostoru, ki je bil prvotno zgrajen za 20 ljudi, jih danes dela \u0161est. To vpliva tudi na kakovost prispevkov, saj morajo ljudje delati ve\u010d prispevkov in imajo premalo \u010dasa, da bi temo poglobljeno raziskali. Ve\u010d je namre\u010d poudarka na kratkih in udarnih prispevkih.\u201d Vedno ve\u010d dela in manj zaposlenih opa\u017ea tudi novinar Ga\u0161per Andrinek, ki je zaposlen na Valu202: \u201c\u0160tevilo zaposlenih se ves \u010das kr\u010di, ne zaradi radijskega vodstva, ampak zaradi zahtev vi\u0161je.\u201c Na Valu202 se sicer trudijo, da se to ne pozna na kakovosti vsebin in kar se ti\u010de poslu\u0161anosti je ta \u0161e vedno zelo visoka. \u201cOpa\u017eamo pa, da so tisti, ki delajo zahtevnej\u0161e raziskovalne projekte preobremenjeni. Raziskovalnih projektov si lahko privo\u0161\u010dimo manj, potrebujemo ve\u010d kadra,\u201d je povedal Andrinek.\u00a0 Okorno napredovanje Kako hitro lahko mlad novinar napreduje? Zelo odvisno od medija. Na Valu202 mladim dajejo prilo\u017enost, je pa zelo veliko odvisno od posameznikove samoiniciativnosti, sposobnosti in drznosti, odgovarja Andrinek.\u00a0 Na Televiziji Slovenija je sistem napredovanja okoren in neustrezen, saj se napreduje bolj ali manj samo po senioriteti, torej napreduje\u0161, ko napreduje oseba pred tabo ali pa se kdo upokoji, ugotavljata Simi\u010d in Krizmani\u010d. Naslednja stopni\u010dka za mlaj\u0161ega de\u017eurnega je starej\u0161i de\u017eurni, ki je zadol\u017een za pisanje vesti, ki jih bere voditelj Dnevnika. \u201cPotem te po\u0161ljejo na teren, \u010de so kak\u0161ni dogodki, ki jih nih\u010de no\u010de pokriti, med vikendom pa obvezno promet,\u201d pojasnjuje Krizmani\u010d. Simi\u010d: \u201cPo desetih letih dela nima\u0161 novinarskih kontaktov, kariere, ni\u010desar. \u010cisto realno je, da ljudje postanejo dopisniki za zunanjo politiko pri 50. letih, ko niso ve\u010d na vrhuncu mo\u010di.\u201d\u00a0 Krizmani\u010d opozarja, da med ljudmi, ki so pri\u0161li na polo\u017eaje v \u201czlatih \u010dasih novinarstva\u201d in mlaj\u0161imi novinarji, ni ob\u010dutiti medgeneracijskega razumevanja. Medgeneracijsko sodelovanje pogre\u0161a tudi Simi\u010d: \u201cMladi bi lahko prispevali s sve\u017eimi idejami in druga\u010dnim pogledom na svet, starej\u0161i pa z izku\u0161njami. Jasno je, da mladi nekaterih del zaradi starost ne morejo opravljati. Vodenje Dnevnika na primer zahteva izku\u0161enega starej\u0161ega voditelja, ki bo na kameri deloval zaupanja vredno.\u201d Za televizijskega novinarja je nujno, da obvlada delo mlaj\u0161ega novinarja, saj se bo tak novinar bolje zna\u0161el in imel pregled na ustvarjanjem vsebin, se strinjata Simi\u010d in Krizmani\u010d. A leto dni tovrstnega dela bi moralo zadostovati, tri ali \u0161e ve\u010d let na tem polo\u017eaju je absolutno preve\u010d, sta prepri\u010dana. Krizmani\u010d je po enem letu dela od\u0161el na Radio \u0160tudent, Simi\u010d pa je bil mlaj\u0161i de\u017eurni tri leta, saj \u201cni bilo denarja za napredovanje\u201d.\u00a0 Vr\u017een v vodo, dobri pogoji in malo denarja Kako je bilo delati za druge medije, smo vpra\u0161ali Mateja Simi\u010da. Kar se ti\u010de dela na komercialni televiziji Planet TV pravi, da so ga kot mladega novinarja \u201cvrgli v vodo\u201d. \u201cPo eni strani je bilo to dobro, ker sem se ogromno nau\u010dil, delal sem na terenu in pokrival prakti\u010dno vse. Svobodo sem imel, je pa res, da sem kot zelenc preve\u010d upo\u0161teval nasvete urednikov, koga naj uporabim za sogovornika.\u201d Urednika sta ga sicer veliko nau\u010dila in kar se ti\u010de opravljenega dela, \u201clahko gre mirno spat\u201d, je pa retroperspektivno kriti\u010den do prispevkov pa tudi tega, kdo so bili njegovi nadrejeni. Kot \u0161tudenta ga ni tako motil manko profesionalizma, bi ga pa to motilo, \u010de bi danes tam ponovno opravljal delo.\u00a0 Kot je dejal, je imel dobre pogoje za delo na O\u0161trem. V\u0161e\u010d mu je bil profesionalizem, visoko postavljeni standardi ter dovolj \u010dasa za pripravo \u010dlankov. Nau\u010dil se je ogromno in koristi mu \u0161e danes. Je pa bilo pla\u010dilo glede na obseg dela nizko, kar ga kot \u0161tudenta, \u017eeljnega znanja, ni tako motilo. Dovolj \u010dasa za pripravo […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[48,1],"tags":[],"class_list":["post-3175","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-brosura","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3175","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3175"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3175\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3185,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3175\/revisions\/3185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3175"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3175"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3175"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}