v prej\u0161njem prispevku<\/a>, se tokrat osredoto\u010damo na delo organizatorke in pomo\u010di v fotouredni\u0161tvu.\u00a0<\/span><\/p>\n\u201cNaloga organizatorja je pisanje potnih nalogov, pregledovanje e-po\u0161te deska, odgovarjanje na klice. Rezervirati moram tudi avtomobile, novinarjem izro\u010diti prenosne ra\u010dunalnike, diktafone. Ko pomagam v fotouredni\u0161tvu, urejam fotografije, ki jih s terena po\u0161iljajo fotografi, opremljam jih z naslovi, napi\u0161em, kdo je na fotografiji in jih lepim k \u010dlankom. To je zelo odgovorno delo in hitro pride do napake,\u201d je povedala sogovornica in dodala, da ob tem pripravlja \u0161e servisne informacije (vreme, promet in kronika).\u00a0<\/span><\/p>\nKo je v vlogi organizatorke, ima dober vpogled v dogajanje v uredni\u0161tvu. Zadovoljna je, da je s tem delom za\u010dela, saj ji prav ta dober vpogled koristi tudi zdaj, ko dela kot dopisnica. Dejala je, da se s sodelavci dobro razume, pravi, da se lahko od starej\u0161ih sodelavcev ogromno nau\u010di. \u201cDelo je naporno, sploh na za\u010detku je bilo ogromno informacij in novih obrazov, ki sem si jih mogla zapomniti, a sem se navadila. Ker je ena od mojih nalog javljanje na glavni telefon, je to v\u010dasih tudi psihi\u010dno zahtevno, saj se zgodi tudi, da se kak nezadovoljen dr\u017eavljan razburja nad novinarji,\u201d je povedala sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\nTonski mojster: Neurejeni urniki, premalo kadra – te\u017eave tonskih mojstrov zelo podobne te\u017eavam novinarjev<\/strong><\/p>\nRok Koko\u0161inek od leta 2018 dela na Radiu Slovenija kot tonski mojster v \u017eivem programu. \u201cPri delu nisem do\u017eivel nikakr\u0161nih pritiskov, ne s strani nadrejenih, ne koga drugega. Znotraj ekipe vlada dobro vzdu\u0161je, dobro sodelujemo tudi z drugimi akterji na programu iz razli\u010dnih uredni\u0161tev,\u201d je povedal Koko\u0161inek.\u00a0<\/span><\/p>\nGlavna te\u017eava, ki jo opa\u017ea, je kadrovska politika. Tonskih mojstrov je premalo in videti je, da se \u0161tevilo postopno zmanj\u0161uje. Ob tem so na za\u010detku ve\u010dinoma primoramo \u0161e za nedolo\u010deno obdobje delati honorarno: <\/span>\u201cNovinca pogosto uvedemo in nau\u010dimo, potem pa zaradi nejasne perspektive odide. Sledi naslednji novinec in ponovno u\u010denje, med tem pa izku\u0161eni kolegi odhajajo v pokoj.\u201d <\/span>Zaradi kadrovskega manka so \u017ee ukinili nekaj ur \u017eivega programa na dan, kar bi lahko ob nadaljevanju trenda ogrozilo obve\u0161\u010denost javnosti. Koko\u0161inek je dejal, da se njegovi \u0161efi na programu zavedajo kadrovskega primanjkljaja, a imajo zvezane roke zaradi \u201cvi\u0161jih instanc\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\nTo vpliva na ostale vidike produkcije, kot sta ote\u017een prenos znanja na mlaj\u0161e kolege, pomanjkanje izobra\u017eevanj in razvoja kadrov. Uvajanje novih tehnologij\/programske opreme je po\u010dasno ali neobstoje\u010de, v primeru bolni\u0161kih odsotnosti\/dopustov\/terenskih projektov hitro pride do te\u017eav pri sestavi urnika.\u00a0<\/span><\/p>\nUrniki tonskih mojstrov so zelo neurejeni, saj ima vsak od treh programov v Ljubljani svoj urnik: \u201cArs dela od 6h do 22h, Val202 od 5h do 22h, Prvi pa od 5h zjutraj do 2h zjutraj. Nimamo sistema, da bi delal en teden samo zjutraj potem pa en teden samo popoldne. Lahko se zgodi, da trikrat zaporedoma za\u010dnem ob 5h zjutraj, potem sem dvakrat zaporedoma v ve\u010derni izmeni.\u201d Ocenjuje, da je tak\u0161en delavnik \u0161e posebej neugoden za zaposlene, ki imajo otroke.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\nPla\u010dna izhodi\u0161\u010da so nizka, na za\u010detku so uvr\u0161\u010deni v 27. pla\u010dni razred, kar je zelo nizko, tudi glede na nivo tehni\u010dnega znanja, ki ga morajo pokazati, in na zgoraj opisano naravo dela. Mo\u017enosti napredovanja in nagrajevanja so zelo omejene. \u201cNa\u0161a prednost je tako bolj kot ne le varnost, ki jo ponuja <\/span>redna zaposlitev za nedolo\u010den \u010das v javnem sektorju (v nasprotju s prete\u017eno prekarno naravo dela v privatnem sektorju na tem podro\u010dju), a je pot do te pogosto zelo negotova in vodi preko “nedolo\u010denega \u010dasa” honorarnih pogodb in dela med vikendi\u201d.<\/span><\/p>\nOdnosi tonskih mojstrov in novinarjev na Radiu Slovenija so zelo dobri: \u201cPri na\u0161em delu je to \u0161e posebej pomembno, saj delamo v \u017eivo in hitro pride do stresnih situacij. Zato je zelo pomembno, da dobro poznamo sodelavca na drugi strani stekla\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\nKljub vsem omenjenim te\u017eavam na radiu delajo dobro, kar se odra\u017ea tudi v odzivih javnosti in poslu\u0161anosti. \u201cRedno izvajamo projekte, ki so (brez la\u017ene skromnosti) prese\u017eki in jasen doprinos k programu. Nordijsko svetovno prvenstvo in poleti v Planici sta zgolj dva zadnja primera, ki ju je vsekakor vredno izpostaviti in dodati, da ju brez prej ekipnega duha, vzornega sodelovanja novinarjev in tehni\u010dnega kadra, zanosa in po\u017ertvovalnosti celotne terenske ekipe ne bi bilo mogo\u010de izpeljati.\u201d <\/span><\/p>\nSklene \u0161e, da so te\u017eave tehni\u010dnega kadra zelo podobne te\u017eavam novinarjev, zato je povezovanje vseh medijskih delavcev in skupno izbolj\u0161anje polo\u017eaja bistveno za vse.\u00a0<\/span><\/p>\nLektorica: Danes lahko lektorira kdor koli<\/strong><\/p>\nLektorica Darja Tasi\u010d je bila prva redno zaposlena lektorica na Radiu Maribor, zaposlila se je konec leta 1985. Leta 2002 se je podala med samozaposlene, z mariborskim radiem od takrat sodeluje pogodbeno, trenutno za do<\/span> 55 ur mese\u010dno. Ko se je zaposlila, je imel radio svoj<\/span> program od sedmih zjutraj do treh popoldne, vmes<\/span> pa sta bili \u0161e dve uri programa v nem\u0161\u010dini \u2013 MM2. Po njenih besedah je bilo takrat lektorskega dela manj kot danes, ko oddajajo lasten program od petih zjutraj do desetih zve\u010der.<\/span><\/p>\nKo lektorira za radio, se njen delovnik za\u010dne ob sedmih zjutraj in traja do treh. Prva lektorirana poro\u010dila se predvajajo ob osmih. \u201cVsako uro so nato novice, medtem pa ves \u010das nekontrolirano prihajajo prispevki, razli\u010dne oddaje, obvestila, oglasi \u2026 Loti\u0161 se lektoriranja nekega besedila, pa ga \u017ee mora\u0161 odlo\u017eiti, ker so spet na vrsti novice. Vrne\u0161 se k prvemu besedilu, a pride novinar s prispevkom, ki ga mora\u0161 lektorirati prioritetno. Na\u0161 delovnik zna biti precej natrpan,\u201d je pojasnila.<\/span><\/p>\nKer je tudi na podro\u010dju lektorjev in lektoriranja v medijih opazna kadrovska podhranjenost, si je morala sogovornica, ko je bila \u0161e zaposlena na radiu kot lektorica, kar sama poiskati zamenjavo v primeru bolni\u0161ke odsotnosti ali dopusta. Za tak\u0161ne primere je zato uvedla \u0161tudentke sloven\u0161\u010dine, ki so jo po potrebi nadome\u0161\u010dale. Ta praksa se je ohranila do danes.\u00a0<\/span><\/p>\nEden izmed problemov lektorskega poklica je deprofesionalizacija. Za to delo namre\u010d ni predpisana specifi\u010dna izobrazba in ni lektorske licence. Tako pogosto lektorira, kdor se po\u010duti sposobnega za to, od gimnazijca do upokojene u\u010diteljice, in se zdi, da to lahko dela vsak. Edino uradno potrdilo, da je oseba usposobljena za lektoriranje, je diploma iz slovenistike. \u201cAmpak en semester pravopisa \u0161e ne pomeni, da si dejansko usposobljen,\u201d je opozorila sogovornica.<\/span><\/p>\nLektoriranje je v tem smislu podobno novinarstvu in fotoreporterstvu \u2013 zaradi tehni\u010dne opremljenosti smo prepri\u010dani, da to vse vsi zmoremo. \u201cIn ker zmoremo vsi, je za to, da si novinar, primerna kakr\u0161na koli izobrazba. To je ob upo\u0161tevanju sposobnosti vsakega \u010dloveka posebej sicer res, vendar ob predpostavki, da dobi novinar za\u010detnik brez novinarskega predznanja na za\u010detku mentorja, da ga uvede v to obrt,\u201d je pojasnila lektorica Darja Tasi\u010d. A \u010de se ne moti, mentorstva za novinarje na radiu praviloma ni, ker je novinarjev premalo in so preobremenjeni \u017ee s svojim delom. Iz svoje prakse ne pomni prav veliko vneme za mentorstvo; ker ni \u010dasa in energije, ker to ni dovolj stimulirano ali ker v kolektivu ni te prakse? \u00a0 \u201cNa entuziazem in kolegialnost pa lahko v tej dru\u017ebi in tem \u010dasu pozabimo,\u201d je bila kriti\u010dna.\u00a0<\/span><\/p>\nToda \u010de ni poglobljenega individualnega dela z novincem in sprotnega pogostega analiziranja njegovih izdelkov, lahko prihaja tudi do posnemanja ne najprimernej\u0161ih zgledov in neupo\u0161tevanja zakonitosti novice, poro\u010dila, komentarja \u2026 \u201cIn kjer ne opravi svoje vloge urednik (ki tega morda tudi sploh ni sposoben), je lektor pred dilemo \u2013 predelati, kot se mu zdi, da bi moralo biti (saj tudi lektor nima novinarske izobrazbe, le morda izku\u0161nje z novinarskimi besedili), ali pa besedilo le pravopisno in slovni\u010dno urediti?\u201d\u00a0<\/span><\/p>\nDo dolgoletnega pristopa pri zaposlovanju novinarjev, ki ga je zaznavala na radiu, je kriti\u010dna: \u201c\u010ce se bodo\u010dih novinarjev ne sprejema na podlagi njihovih sposobnosti, temve\u010d morda tudi po klju\u010du, da ne bodo mogli ogro\u017eati polo\u017eaja nadrejenega, potem<\/span> ne moremo pri\u010dakovati njihovega odli\u010dnega dela\u201d.\u00a0<\/span><\/p>\n\u201dDogajalo se je in se verjetno \u0161e vedno, da sprejme odlo\u010ditev glede novega sodelavca en sam, namesto da bi njegovo usposobljenost ocenila ustrezna komisija.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\nZaradi novinarskih besedil, ki jih je dobivala v obdelavo, je ve\u010dkrat predlagala, da bi za novinarje ob\u010dasno organizirali osve\u017eitvene delavnice, a ni bilo posluha, do letos, ko je s tem predlogom prodrla kolegica, ki je trenutno glavna radijska lektorica. \u201cKdor bi rad imel povratno informacijo, jo lahko na radiu vedno dobi, saj gre za majhen kolektiv, za osebni stik. Sicer pa lektoriram s sledljivostjo popravkov. Nekateri si popravke \u017eelijo in jih upo\u0161tevajo in se iz njih tudi u\u010dijo, drugim je vse odve\u010d in se ni\u010d ne nau\u010dijo. Zato pa imamo tudi besedila na ravni osnovne \u0161ole.\u201d In so tudi taki, ki menijo, da lektorja sploh ne potrebujejo. Ti se ne zavedajo, da lahko lektor kot prvi, testni bralec pripomore, da bo njihov kon\u010dni izdelek bolj\u0161i, razumljivej\u0161i. Delodajalci pa vidijo lektorje pogosto samo kot dodaten nepotreben stro\u0161ek, ne pa kot nekoga, ki pomaga dvigovati nivo medija.<\/span><\/p>\nSogovornico skrbi vedno ve\u010dja komercializacija radia: \u201cRadiu Maribor je glede prilagoditve programa za ve\u010djo poslu\u0161anost pred \u010dasom menda svetoval Sa\u0161o Papp z Radia Center. A vsaj glede novinarskega dela in jezika bi se morali komercialni radii zgledovati po nas, ne pa obratno!\u201d Lektorica meni, da bi se v medijih moral spremeniti sistem vrednot, pri \u010demer bi morala imeti prednost jezikovna pravilnost.\u00a0<\/span><\/p>\nIzpostavila je \u0161e, da je ob razmi\u0161ljanju o stanju v medijih treba za\u010deti \u017ee pri definiciji novinarstva, novinarja in medijev: \u201cZa obve\u0161\u010danje so neko\u010d skrbeli razglasi, potem \u010dasopisi, nato \u0161e radio in televizija. Je splet medij kot celota, in tudi vse drugo, kot je tviter in podobno? Kako to dojemajo uporabniki? Kaj je zanje novica? In kdo je potem novinar? Je to vsak, ki pi\u0161e in to objavlja (torej tudi vplivne\u017ei), ali je to tak, ki je zaposlen pri mediju in pi\u0161e, ali tak, ki pi\u0161e za obve\u0161\u010danje javnosti in ima ustrezno izobrazbo oz. je za to ustrezno usposobljen? Za ob\u010dinska glasila pi\u0161e kdor koli, na \u00bbdogodkih\u00ab pa se vsi ti predstavljajo za novinarje. Za ustanovitev radia potrebuje\u0161 frekvenco; ko jo dobi\u0161, ustanovi\u0161 radio. Toda ali si ti ali tvoji zaposleni samo zato tudi \u017ee novinar?\u201d<\/span>\u00a0<\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORICA: ANA LAH Pred vami je tretji \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. V tokratnem na temo pogojev medijskih delavk in delavcev smo se pogovarjali s fotoreporterjem, garderoberko, organizatorko in pomo\u010dnico v fotouredni\u0161tvu, tonskim mojstrom in lektorico.\u00a0 Prva dva \u010dlanka sta na voljo tukaj: Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: “Malo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo” Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva Fotoreporter: Neko\u010d si \u017eelim \u017eiveti samo od fotoreporterstva \u201cOd nekdaj sem si \u017eelel fotografirati za medije,\u201d je takoj na za\u010detku pogovora izpostavil fotoreporter Ga\u0161per Le\u0161nik, ki od leta 2012 honorarno sodeluje z Mladino. S sodelavci na Mladini ima zelo dobre odnose. \u00a0\u201cFoto\u017eurnalizem me je zasvojil. Na trenutke je lahko delo tudi nevarno, a prav zaradi tega adrenalina se vedno znova vra\u010dam,\u201d je povedal in dodal, da \u010de bi lahko \u017eivel samo od tega, bi z najve\u010djim veseljem. Da lahko pre\u017eivi, je redno zaposlen v knji\u017enici, urnik pa usklajuje glede na izmene. \u201c\u010ce sem v knji\u017enici popoldne, grem fotografirat dopoldne. V\u010dasih grem kak kraj\u0161i dogodek fotografirat kar med malico,\u201d je pojasnil. Mnogo njegovih kolegov fotoreporterjev ob honorarnem delu za medije opravlja tudi druga dela za pre\u017eivetje. Fotoreporterji so bili \u0161e posebej v obdobju zadnjih dveh let med delom pogosto izpostavljeni nevarnostim, dele\u017eni so bili tako napadov kot tudi popisovanj s strani policije, je opozoril.\u00a0 Ob tem nemalokrat prihaja \u0161e do kr\u0161itev njihovih avtorskih pravic, honorarni delavci se soo\u010dajo \u0161e s te\u017eavami zaradi neusklajenih cen fotoreporterskih storitev. Le\u0161nik meni, da bi se polo\u017eaj honorarnih fotoreporterjev pomembno izbolj\u0161al \u017ee s tem, da bi se vzpostavil skupen trg in enoten cenik: \u201cBolj za\u0161\u010diten bi morali biti tudi na terenu. Idealno bi seveda bilo, \u010de bi bili zaposleni za polni delovni \u010das, imeli ustrezno izobrazbo in bili dostojno pla\u010dani. Dodatno finan\u010dno ovrednotene bi morale biti tudi nadure\u201d. Ob dejstvu, da so telefoni vedno bolj zmogljivi in da lahko fotografijo namesto fotografa danes posname \u017ee novinar ali celo civilist, smo Le\u0161nika vpra\u0161ali, ali ga je strah, da bi poklic fotoreporterja izginil. Dobra in profesionalna fotografija je za medij zelo pomembna, \u010deprav je v\u010dasih bralci in uredniki ne cenijo dovolj. Prepri\u010dan je, da bi na teren morali odhajati ustrezno usposobljeni ljudje: \u201cSamo pritisk na spro\u017eilec ni dovolj. Fotoreporterji moramo, podobno kot novinarji, ujeti trenutek dogajanja, poglavje na\u0161e zgodovine. Delo ni nikoli dolgo\u010dasno, hitrost, poznavanje dogajanja in ob\u010dutek za fotografijo je klju\u010dnega pomena\u201d. Telefon ne more nadomestiti dobrega fotoaparata, po drugi strani pa je prav telefon vedno pri roki, zato ga uporablja tudi sam. Tako je namre\u010d fotografija hitreje na voljo za objavo v medijih.\u00a0 Z \u017eeljo, da bi se polo\u017eaj fotoreporterjev sistemsko izbolj\u0161al, se je priklju\u010dil Aktivu fotoreporterjev in fotografov v okviru Dru\u0161tva novinarjev Slovenije. Hvale\u017een je za vso podporo, ki jo dobi od dru\u0161tva. Verjame, da lahko le zdru\u017eeno delavstvo pripelje do dru\u017ebenih sprememb. Bi si pa \u017eelel ve\u010d razumevanja javnosti do tega sicer po\u017ertvovalnega in nevarnega poklica. Garderoberka: Tako zelo me \u201ccenijo\u201d, da sem po 30h letih \u0161e vedno na minimalcu Garderoberka Ariana Malec ve\u010d kot 30 let dela na Televiziji Slovenija, pred tem je bila honorarna delavka. Kot svobodnjakinja je delala \u0161e na reklamah, filmih, pa tudi v gledali\u0161\u010du. V svoji karieri je ob vsakodnevnih oddajah sodelovala \u0161e pri snemanju okoli 40 filmov, nadaljevank, dokumentarcev, tudi stilnih in zgodovinskih. \u201cPo tolikih letih dela sem v svojem poklicu \u017ee izku\u0161ena, da marsikaj predvidevam vnaprej\u201d.\u00a0 Njen delovni \u010das je neenakomeren. \u201cGarderoberke delamo na ve\u010dini oddaj, filmov in dokumentarcev, ki jih posname na\u0161a hi\u0161a (op. a. RTV). Vsaka oddaja ima svoje zakonitosti: od obla\u010dil do \u0161tevila ljudi, ki jih moramo oble\u010di. Na primer za oddajo Kaj dogaja moramo pripraviti kostum lovca, medveda, policaja. Kar se ti\u010de pogovornih in razvedrilnih oddaj pa smo odgovorne za to, da je oseba pred kamero videti dobro in samozavestno. Ko delamo zgodovinske oddaje, moramo poznati tudi modo, ki je bila aktualna tisto zgodovinsko obdobje,\u201d je pojasnila.\u00a0 \u201cPresoditi moramo, kako osebo oble\u010di, kak\u0161no postavo ima, kako izpostaviti to, kar je na njej lepo in kako skriti pomanjkljivosti.\u00a0 Likamo, o\u017eimo, \u0161irimo, barvamo \u2026 Poznati moramo vsebino oddaje, kako se bo oseba gibala, kak\u0161na bo osvetljava, kaj se bo videlo na kameri in kaj ne, kam je najbolj smiselno namestiti mikrofone, da ne bodo motili zvoka \u2026 Pri filmih moramo natan\u010dno poznati scenarij. Izvajalcem moramo dati ob\u010dutek, da bo vse v redu, da bodo videti dobro, samozavestno. Pa to \u0161e ni vse. Oddaje moramo tudi popisati, vedeti kje je kaj v garderobi, v kak\u0161nem stanju so obla\u010dila.” A kljub odgovornosti in zahtevnosti poklica je ta \u017eal prepogosto spregledan in premalo cenjen. \u201cPo \u0161tiridesetih letih dela sem na minimalcu. O\u010ditno nas imajo za likarice, ki pridejo v slu\u017ebo in nastavijo obe\u0161alnik.\u201d Vse garderoberke, ki so redno zaposlene na Televiziji Slovenija, so stare nad 50 let, saj na tem delovnem mestu \u017ee dolgo ni bilo zaposlovanj: \u201cKolegice so se upokojile, novih nismo dobili. \u010ceprav se je kvota sprostila, so se zaposlitve prenesle drugam”. Obseg dela se je pove\u010dal, pla\u010de so se zni\u017eale. V\u010dasih nimajo niti \u010dasa za malico.\u00a0 Pred kratkim so uspele izpogajati pomo\u010d \u0161tudentov, a ob tem je nujno dodati, da to niso kadri, ki bi ostali dolgoro\u010dno, prav tako pa \u0161tudentje ne smejo delati ve\u010d kot 80 ur mese\u010dno. Tako pomagajo pri ve\u010djih oddajah. Sogovornica se spra\u0161uje, kaj bo, ko se bodo vse garderoberke upokojile: \u201cNe vem, kdo bo tak\u0161no delo delal za tako slabo pla\u010do. Bodo to naprtili \u017ee honorarno zaposlenim stilistom, ki zdaj skrbijo za celostno podobo garderobe, kupujejo in si izposojajo nova obla\u010dila?\u201d Ariana Malec si \u017eeli predvsem vi\u0161je pla\u010de. Ob tako nizkem izhodi\u0161\u010du se namre\u010d niti borni dodatki za nedeljsko in prazni\u010dno delo ne poznajo kaj dosti. Upa, da bo Sindikatu novinarjev Slovenije uspelo dose\u010di dvig pla\u010dnih razredov tudi za garderoberke. Nedavno so se sicer sestale s programskim direktorjem, kjer so povedale, kaj jih moti. A boji se, do epiloga pa ne bo pri\u0161lo. Od vodstva bi si \u017eelela ve\u010d razumevanja in posluha: \u201cImamo oddaje, ki obravnavajo […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[48,1],"tags":[],"class_list":["post-3189","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-brosura","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3189","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3189"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3189\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3194,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3189\/revisions\/3194"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3189"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3189"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3189"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}