V Sindikatu novinarjev Slovenije smo skupaj s Centrom za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja Fakultete za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani opravili anketo o delovnih in \u017eivljenjskih pogojih novinark in novinarjev ter drugih medijskih delavk in delavcev. Pri izvedbi ankete je sodelovalo tudi Dru\u0161tvo novinarjev Slovenije.<\/p>\n
Izpolnjevanje spletnega anketnega vpra\u0161alnika je potekalo od 25. 5. do 25. 8. 2022, nanj je v celoti odgovorilo 292 delavk in delavcev, od katerih je 78 %\u00a0 \u010dlanov Sindikata novinarjev Slovenije<\/strong>.\u200b\u00a0Anketiranci v povpre\u010dju za medije delajo 23 let, anketiranec z najkraj\u0161im delovnim sta\u017eem 2 leti, tisti z najdalj\u0161im pa 46 let.<\/strong><\/p>\n Izvedba ankete je potekala v obdobju, ki so ga zaznamovali izraziti pritiski vladajo\u010de politike na medije, novinarstvo in novinarje. Ti so bili \u0161e najbolj o\u010ditni pri dveh osrednjih slovenskih medijskih organizacijah, kjer obstajajo dr\u017eavni vzvodi na upravljanje, Slovenski tiskovni agenciji (STA) in Radioteleviziji Slovenija (RTV). Ko smo za\u010deli anketo, so zaposleni na RTV maja 2022 za\u010deli stavko s prvo stavkovno zahtevo po novinarski, uredni\u0161ki in institucionalni avtonomiji, ki \u0161e vedno traja.<\/p>\n Anketa je nastala v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe<\/em>, sofinanciranega s strani Evropskega zdru\u017eenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).<\/p>\n Celotno poro\u010dilo o anketi je dostopno TUKAJ<\/a>.<\/strong><\/p>\n Kdo so bili anketiranci<\/strong><\/p>\n Na anketo je skupno odgovorilo 292 vpra\u0161anih, od tega 59 % (171) novinarjev, 22 % (64) urednikov, 2 % (6) lektorjev in enako \u0161tevilo radijskih voditeljev\/napovedovalcev, pribli\u017eno po 1 % (4) snemalcev, (3) monta\u017eerjev, scenaristov in televizijski voditelj. 10 % (30) vpra\u0161anih se ni uvrstilo v nobeno od navedenih kategorij.<\/p>\n Med vpra\u0161animi jih 47 % (132) glavni vir dohodka ustvari z delom na RTV, 30 % (85) v \u010dasnikih, 10 % (29) na STA, 4 % (10) v revijalnem tisku, 3 % (7) v lokalnem tisku, 2 % (6) sodelujo\u010dih pa je zaposlenih v samostojnem digitalnem mediju.<\/p>\n Najve\u010d, 80 % anketirancev \u017eivi v gospodinjstvu, ki \u0161teje 4 \u010dlane, medtem ko je tak\u0161nih, ki \u017eivijo v eno\u010dlanskem gospodinjstvu 7 %.<\/p>\n 70 % vpra\u0161anih \u017eivi v stanovanju, katerega lastniki\/solastniki so, a jih kredit za stanovanje odpla\u010duje 47 %.<\/p>\n Zaradi finan\u010dne stiske je v zadnjih 12 mesecih 13 % vpra\u0161anih \u017ee kdaj zamudilo rok pla\u010dila stanovanjskega ali hipotekarnega kredita, najemnine, zavarovanja, komunalnih storitev, vode, elektrike ali stro\u0161kov za ogrevanje ipd.<\/p>\n Tretjino delovnega obdobja brez pogodbe o zaposlitvi<\/strong><\/p>\n Anketiranci opravljajo svoje delo v povpre\u010dju 42 ur na teden. V medijih so v povpre\u010dju zaposleni 23 let, toda pogodbo o zaposlitvi imajo sklenjeno le za obdobje 16 let, kar pomeni, da za tretjino delovnega obdobja niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi.<\/p>\n Med veljavnimi odgovori je le 4 % tak\u0161nih, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za celotno delovno obdobje.<\/p>\n Odgovornost do javnosti na prvem mestu<\/strong><\/p>\n Vloga medijskega delavca v dru\u017ebi je pomembnej\u0161a od lastnih interesov. Tako med na\u0161tetimi vidiki novinarskega dela vpra\u0161ani za zelo pomembno \u0161tejejo odgovornost do javnosti (78 %), avtonomijo pri delu (69 %), uredni\u0161ko politiko (68 %), socialne pravice (66 %), odnose s sodelavci (62 %), pomo\u010d ljudem (54 %) in koli\u010dino prostega \u010dasa (51 %). Za (naj)manj pomembne \u0161tejejo pla\u010dilo (43 %), mo\u017enost napredovanja (37 %) in specializacijo (31 %).<\/p>\n Najve\u010dje nezadovoljstvo z …<\/strong><\/p>\n Med anketiranimi delavkami in delavci v medijih smo zaznali najvi\u0161je stopnje nezadovoljstva s sistemom vrednotenja delovnih mest, kjer je nezadovoljnih skoraj dve tretjini vpra\u0161anih. Izrazito nezadovoljstvo anketirancev je zaznati tudi pri mo\u017enostih napredovanja (60 %), ki se ka\u017ee kot pribli\u017eno enako zastopan problem med zaposlenimi v zasebnih medijih (61,3 %) kot tistimi v javnem mediju (64,1 %).<\/p>\n Z obsegom dela je nezadovoljnih 63 % vpra\u0161anih, pri \u010demer dele\u017e v zasebnih medijih presega polovico (53 %) zaposlenih.\u00a0Tudi pri vpra\u0161anju o dodatnih ugodnostih iz delovnega razmerja zaznavamo med anketiranci velik dele\u017e nezadovoljnih (45 %); ta dele\u017e je med zaposlenimi v zasebnih medijih skoraj dvakrat ve\u010dji (59 %) kot v javnem servisu (31 %).<\/p>\n S pla\u010do je nezadovoljnih (povsem ali do neke mere) ve\u010d kot tretjina (34 %) delavcev v medijih. Ve\u010dje nezadovoljstvo s pla\u010do je zaznati pri dveh petinah delavcev v zasebnih medijih (41 % je do neke mere<\/em> ali sploh<\/em> nezadovoljnih s pla\u010do).<\/p>\n Obremenjenost z delom<\/strong><\/p>\n Ve\u010d kot dve tretjini vpra\u0161anih (70 %) zaznava preveliko obremenjenost z delom. V javnem mediju (RTV) je dele\u017e za skoraj 9 odstotnih to\u010dk vi\u0161ji (63,0 %) kot v zasebnih medijih (54,5 %).<\/p>\n S svojim delom je preobremenjenih 76 % vpra\u0161anih zaposlenih v \u010dasopisih, kjer so najpomembnej\u0161i vzroki preobremenjenosti med zaposlenimi v \u010dasopisih in ostalih medijih v prevelikem \u0161tevilu razli\u010dnih opravil (71 %; v ostalih medijih 55 %), delovni \u010das, ki presega 8 ur (61 %; ostali 39 %), prepletanje delovnega in prostega \u010dasa (58 %; ostali 46%) in dodeljevanje novih vrst del (52%; ostali 31%).<\/p>\n Delo na domu: odsotnost vsebinskih razprav<\/strong><\/p>\n 70 % vpra\u0161anih opravlja ve\u010dino svojega dela v prostorih delodajalca, medtem ko ga 20 % opravlja doma. pomanjkljivostmi dela na domu se sre\u010dujejo. Odgovorili so naslednje: nelo\u010dljivost delovnega in prostega \u010dasa (55 %), raztegnjenost delovnega \u010dasa \u010dez ves dan (53 %), odsotnost vsebinskih razprav (41 %), pomanjkanje stika s sodelavci (37 %). Pribli\u017eno \u010detrtina anketirancev pa ob\u010duti tudi ve\u010djo obremenjenost (22 %) in ve\u010dji stres (18 %).<\/p>\n Dodatno delo ni prepoznano<\/strong><\/p>\n Anketiranci poleg osnovnega dela opravljajo dela, ki obsegajo urejanje spletnih vsebin (46 %), fotografiranje (45 %), redaktorstvo (47 %), urednikovanje (40 %), in lektoriranje (15 %). V 79 % primerov to delo ni prepoznano kot dodatno delo.<\/p>\n