AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n
Pred vami je \u010detrti \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. Po pogovorih z medijskimi delavci o njihovem polo\u017eaju se v pri\u010dujo\u010dem prispevku lotevamo zgodovinskega pregleda vzpostavljanja nacionalne kolektivne pogodbe. \u017de od ustanovitve prvih novinarskih sindikatov leta 1989 in ustanovitve Sindikata novinarjev Slovenije 1990 je slednja v ospredju prizadevanj sindikata. Prvo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje so uveljavili leta 1991, a ta danes velja samo \u0161e za javno RTV.\u00a0<\/span><\/p>\n Zakaj nacionalna kolektivna pogodba ne velja za ostale medije? Kako se je polo\u017eaj novinarjev spremenil v zadnjih tridesetih letih? Kako je nanj vplivala tranzicija?\u00a0<\/span><\/p>\n Odgovore smo iskali z nekdanjim glavnim tajnikom in predsednikom Sindikata novinarjev Slovenije Iztokom Juran\u010di\u010dem<\/strong>, za odziv pa prosili tudi direktorico Medijske zbornice Irmo Butina<\/strong>.<\/span><\/p>\n Razgradnja solidarnosti v imenu svobode<\/strong><\/p>\n Materialni pogoji novinarjev pred oblikovanjem prve kolektivne pogodbe so bili bolj\u0161i, imeli so pribli\u017eno 30 odstotkov bolj\u0161e pla\u010de, kot jih imajo danes, je povedal Juran\u010di\u010d. \u201cTak\u0161ni pogoji so bili dedi\u0161\u010dina drugih \u010dasov, ko so bili novinarji obravnavani kot dru\u017ebeno-politi\u010dni delavci. V tistih \u010dasih je bilo tudi bolj pogosto in normalizirano sodelovanje urednikov in politikov, ve\u010dina urednikov je bila v partiji.\u201d Sogovornik je pojasnil, da je bila cenzura pred tranzicijo bolj o\u010ditna: \u201cPo obrtni\u0161ki plati so bili novinarji vrhunski, svoboda izra\u017eanja je bila pa pod vpra\u0161ajem.\u201d<\/span><\/p>\n A po padcu dru\u017ebenega proizvoda in posledi\u010dno masovnega upokojevanja leta 1991 se je socialni dialog oslabil. \u201cV imenu svobode so razgradili trg in solidarnosti. To je bilo v skladu s svobodo trga in liberalnih vrednot, ki bi jih naj dru\u017eba z osamosvojitvijo posvojila,\u201d je razlo\u017eil. Novinarji so novo \u201csvobodo\u201d hitro izkoristili in za\u010deli pisati bolj spro\u0161\u010deno. Okrepila se je novinarska avtonomija, standardi neodvisnosti se postajali vedno bolj pomembni. Urednikom politiki niso ve\u010d jasno naro\u010dali vsebine poro\u010danja, kot so to po\u010deli prej. A ker se je so\u010dasno za\u010del spreminjati tudi trg, je postopno za\u010delo prihajati do segmentacije in prekarizacije. Po letu 2002 pa se je za\u010del polo\u017eaj novinarjev vidno slab\u0161ati.<\/span><\/p>\n Za bolj\u0161e razumevanje se vrnimo za trenutek nazaj, pred obdobjem tranzicije. Ve\u010dina panog je takrat imela kolektivne pogodbe, \u010dlanstvo v sindikatu in v zbornici je bilo obvezno in kolektivno. Bila je le ena Zveza sindikatov, kamor so spadali vsi delavci. \u201cKo je za\u010dela Jugoslavija razpadati, so novinarji vedeli, da bo prej ali slej pri\u0161lo tudi do razpada krovne sindikalne zveze, zato so preventivno ustanovili svoj sindikat in pripravili svojo kolektivno pogodbo za poklicne novinarje po predlogi italijanskega novinarskega sindikata.\u201d Ker je sistem predvideval obvezno \u010dlanstvo, je bila podpisnica na strani delodajalcev Gospodarska zbornica Slovenije – Sekcija za tisk kot zastopnica delodajalcev \u010dasopisno-informativne in zalo\u017eni\u0161ke dejavnosti, Svet RTV Slovenija in Zdru\u017eenje radijskih postaj Slovenije ter Sindikat novinarjev Slovenije v imenu delavcev.\u00a0<\/span><\/p>\n Ta pogodba je med drugim vklju\u010devala dodatke za stalno pripravljenost, rekreativni dopust, tarifno lestvico novinarskih poklicev po delovnih mestih. Vklju\u010devala je tudi sklicevanje na novinarski kodeks in M\u00fcnchensko deklaracijo o dol\u017enostih in pravicah novinarjev, kar se zdi Juran\u010di\u010du izrednega pomena. Bila je tudi edina pogodba, ki je vsebovala pravice svobodnih novinarjev, novinarjev na praksi in \u0161tudentov.\u00a0<\/span><\/p>\n Zakaj velja samo \u0161e za RTV<\/strong><\/p>\n Kot \u017ee omenjeno, kolektivna pogodba za poklicne novinarje danes velja samo v javnem mediju, kjer je sicer zaposlenih tretjina slovenskih novinarjev, kar po mnenju Juran\u010di\u010da ni zanemarljivo. Pa vendar, zakaj ne velja v drugih slovenskih medijih?\u00a0<\/span><\/p>\n Leta 1998 je Gospodarska zbornica Slovenija – Zdru\u017eenje za tisk in medije Sindikatu novinarjev Slovenije poslala odstopno pismo, v katerem je pisalo, da GZS – Zdru\u017eenje za tisk kot podpisnik Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na delodajalski strani odstopa od te kolektivne pogodbe s 1. majem 1998 in od tega dne dalje ne uresni\u010duje ve\u010d pravic in obveznosti stranke te kolektivne pogodbe med podpisniki na delodajalski strani. Sindikat odstopa ni sprejel in si je naslednjih dvajset let tudi preko sodi\u0161\u010da prizadeval, da do tega ne bi pri\u0161lo.<\/span><\/p>\n Leta 2004 je Zdru\u017eenje za tisk in medije odklonilo podpis predloga novega aneksa h kolektivni pogodbi poklicnih novinarjev, kar je privedlo do stavke novinarjev. \u201cPove\u010devala se je prekarizacija novinarjev, videlo se je, v katero smer gre trg in to smo \u017eeleli prepre\u010diti. Po stavki smo se pribli\u017eno leto dni pogajali za spremembe in dopolnitve krovne poklicne pogodbe, vendar pogajanj nismo zaklju\u010dili, ker so jih na delodajalski zborni\u010dni strani vodili ljudje, ki so zastopali zgolj interese radiodifuznih medijev posebnega pomena, zasebni tiskani mediji pa so bili popolnoma pasivni,\u201d je pojasnil Juran\u010di\u010d.<\/span><\/p>\n Leta 2013 je Medijska zbornica pri GZS\u00a0 v sodelovanju s \u010dasopisnimi mediji Delo, Ve\u010der in Primorske novice vlo\u017eila to\u017ebo zoper veljavnosti kolektivne pogodbe, sindikat pa je trdil, da slednja velja, ker niso odstopili po postopku. Sindikat je to\u017ebo dobil na prvi stopnji, potem je sledila prito\u017eba na vi\u0161jo stopnjo, ki pa jo je sindikat izgubil. Zato so \u0161li dalje v to\u017ebo. \u201cVedeli smo, da bomo na koncu izgubili, a uspelo nam jo je zadr\u017eati v uporabi do leta 2017, s \u010dimer smo si izborili prehod na podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe, ki so na dolo\u010denih mestih vsebovale nekaj elementov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. A nacionalne poklicne pogodbe na ravni zasebnega sektorja ni, kar mo\u010dno ote\u017euje pogajanja za hi\u0161ne kolektivne pogodbe,\u201d je dejal Juran\u010di\u010d.<\/span><\/p>\n Vi\u0161je sodi\u0161\u010de je v drugem krogu razsodbe odlo\u010dilo, da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje veljala do za\u010detka maja 2009, ker je zakon o kolektivnih pogojih leta 2006, da po prehodnem obdobju treh let preneha veljavnost kolektivnih pogodb, ki so jih podpisale zbornice z obveznim \u010dlanstvom. V izogib morebitnim kompromisom, ki bi jih lahko sklenila Medijska zbornica in Sindikat novinarjev Slovenije s prenovljeno krovno poklicno pogodbo, so podjetja Delo, Ve\u010der in Primorske novice oktobra 2017 tudi izstopila iz Gospodarske zbornice Slovenije.\u00a0<\/span><\/p>\n Ta zakon, ki je predvideval prostovoljno \u010dlanstvo v kolektivnih pogajanjih, je tudi na dr\u017eavni mo\u010dno zmanj\u0161al mo\u010d sindikalnega gibanja in ote\u017eil kolektivno dogovarjanje, saj so bili delavci odslej prepu\u0161\u010deni posami\u010dnim pogajanjem. Kot je opozoril Juran\u010di\u010d, je danes potencialna stavka medijskih delavcev omejena zgolj na stavkanje proti posameznim delodajalcem, ker na drugi strani na nacionalni ravni ni delodajalske organizacije proti kateri bi lahko stavkali za nacionalno pogodbo.<\/span><\/p>\n Sindikat trenutno nima reprezentativnega delodajalca, ki bi lahko podpisal kolektivno pogodbo na nacionalni ravni, zato Juran\u010di\u010d apelira na dr\u017eavo, ki bi lahko to zakonodajno uredila. \u201cZa uspe\u0161no podpisano kolektivno pogodbo se bo treba organizirati, okrepiti sindikalne aktivnosti in postaviti pogoje, ki bi prisilili delodajalce v skupinska pogajanja,\u201d je prepri\u010dan.<\/span><\/p>\n Da na strani delodajalcev ni interesa za vzpostavitev nacionalne kolektivne pogodbe, je potrdila tudi direktorica Medijske zbornice Irma Butina.<\/span> Pojasnila je, da zbornica ni sklicatelj poklicnih kolektivnih pogodb, ampak le pano\u017enih, torej na ravni dejavnosti. Pogajajo se tako samo s sindikati, ki zastopajo posamezne dejavnosti. Kot je dejala, medijska zbornica nima interesa sodelovati pri oblikovanju in podpisu potencialne nove kolektivne pogodbe za medijsko dejavnost. \u201cSicer \u010dlani ne bi spro\u017eili sodnega postopka, s katerim je ugotovljeno, da Kolektivna pogodba za poklicne novinarje ne velja za \u010dlane GZS,\u201d je pripomnila. <\/span>\u201cVe\u010dina ve\u010djih \u010dasopisnih zalo\u017enikov ima sklenjene podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe, v katerih urejajo pravice zaposlenih2, tako novinarjev kot ostalih delavcev,\u201d je opozorila Butina. Po njenem mnenju to zadostuje.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n Najprej samo novinarji, zdaj pa vsi medijski delavci<\/strong><\/p>\n Nova pogodba, ki jo pripravlja sindikat, bi zadr\u017eala elemente iz stare, ki so danes \u0161e aktualni in jih delavstvo razume kot pomembne. Ohranili bi sklicevanje na M\u00fcnchensko deklaracijo in novinarski eti\u010dni kodeks, opredelitev in dolo\u010ditev pravic samostojnih novinarjev, okrepili pa bi mo\u017enost ugovora vesti, ohranili in bolje opredelili osnovna pravila in pla\u010de. Zastavljena bi bila \u0161ir\u0161e, ne bi bila omejena samo na poklicne novinarje, ampak na vse medijske delavce, saj jih zdaj pestijo enaki problemi kot novinarje, medijski sektor je precej \u0161ir\u0161i in bolj povezan, bistvene so postale tehnolo\u0161ke spremembe.<\/span><\/p>\n A ne moremo mimo vpra\u0161anja, zakaj novinarji niso \u017ee v za\u010detku vklju\u010dili vseh medijskih delavcev? Juran\u010di\u010d odgovarja: \u201cImeli smo visoko reprezentativnost, okrog 70 odstotkov novinarjev je bilo \u010dlanov sindikata. Novinarski poklic je bil na svoj na\u010din vodilni v medijski industriji in je zato lahko uveljavljal posebne pravice, ta ekskluziva pa je danes \u017ee preteklost, zoper kapital so nujno potrebne \u0161ir\u0161e povezave in solidarnost dela.\u00a0 Na RTV so se, denimo, delavci prej vklju\u010devali \u0161e v sindikate, kot sta Sindikat delavcev radiodifuzije in Sindikat kulturno-umetni\u0161kih ustvarjalcev. A do delovanja obeh je Juran\u010di\u010d kriti\u010den, prepri\u010dan je, da je trenutno vodstvo skrbi zgolj za gradnjo lastne kariere: \u201cOba sindikata sta se na primer strinjala z odpu\u0161\u010danji tehnolo\u0161kih prese\u017ekov, kar je v nasprotju z interesom delavcev in javnosti. Sindikat radiodifuzije je tudi nasprotoval stavki na RTV in sodeluje z aktualnim vodstvom.\u201d Samokriti\u010den pa je tudi do delovanja novinarskega sindikata in kadrovske opremljenosti pred letom 2017: \u201c\u0160ele po tem letu smo se za\u010deli odpirati tudi za druge medijske delavce. \u0160e posebej uspe\u0161ni smo postali v zadnjih letih in stavki na RTV, ko smo pridobili kar nekaj \u010dlanov, ki niso novinarji. Zdaj smo reprezentativni za celo medijsko dejavnost, kar si \u0161tejemo kot pomemben dose\u017eek.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n Po besedah Juran\u010di\u010da je eden pomembnej\u0161ih dose\u017ekov Sindikata novinarjev Slovenije priklju\u010ditev Konfederaciji sindikatov javnega sektorja leta 2021. \u201cNa podlagi raz\u0161iritve na raven medijske dejavnosti se nam je pove\u010dalo \u010dlanstvo, vlo\u017eili smo zahtevo po reprezentativnosti na ravni dejavnosti in jo tudi dobili. Zdaj imamo pravni okvir, da lahko zastopamo \u010dlane tudi izven poklica novinarjev,\u201d je dejal.<\/span><\/p>\n Kak\u0161ne koristi bi imeli delodajalci od kolektivne pogodbe<\/strong><\/p>\n Juran\u010di\u010da smo vpra\u0161ali, zakaj bi moralo biti tudi delodajalcem v interesu imeti veljavno nacionalno poklicno pogodbo. Opozoril je, da bi se tudi njim spla\u010dalo imeti opredeljene elemente kraje avtorskih pravic, ki se dogajajo vsakodnevno s klipingom in spletnimi mediji, saj gre za denar, ki je nereguliran. Za delodajalce so po njegovem problemati\u010dne tudi dampin\u0161ke cene na trgu dela. Tudi zelo razli\u010dna pla\u010dila za novinarsko delo jim ne bi smela biti v interesu, spo\u0161tovanje poklicnih standardov kakovosti in poklicne etike je podlaga kredibilnosti medijev, ki je v interesu delavcev in delodajalcev.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201cKolektivna pogodba regulira tudi odpravljanje tehnolo\u0161kih vi\u0161kov. Ko je pri\u0161lo do odpu\u0161\u010danj na Delu smo na sodi\u0161\u010du dokazali, da niso bila izvedena skladno z zakonom. Ne vem, \u010de je delodajalcem v interesu to, da nimajo socialnega mira v podjetju in da so stalno soo\u010deni s pravdanjem na sodi\u0161\u010dih za mnogo individualnih to\u017eb,\u201d je razpravljal. Medij bi moral nadzirati dr\u017eavo in kapital, informirati, podajati razli\u010dna stali\u0161\u010da, \u010desar robotizacija ne more nadomestiti. A s stalno te\u017enjo k zmanj\u0161evanju \u0161tevila zaposlenih bo na neki to\u010dki zmanjkalo novinarjev, ki lahko opravljali svoje poslanstvo. Kot primer dobre prakse socialnega dialoga, ko je vodstvo ves \u010das v navezi s sindikatom, je izpostavil Slovensko tiskovno agencijo.<\/span><\/p>\n O tem, kako kolektivna pogodba deluje v STA v primerjavi z drugimi mediji, bomo pisali v naslednjem \u010dlanku.\u00a0<\/span><\/p>\n ***<\/strong><\/p>\n Prvi trije \u010dlanki so na voljo tukaj:<\/em><\/strong><\/p>\n Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n