AVTORICA: ANA LAH<\/p>\n
Pred vami je peti oz. zadnji \u010dlanek v seriji prispevkov, ki jih v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravljamo v okviru projekta Opolnomo\u010denje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. Zgodovino kolektivne pogodbe za poklicne novinarje in spreminjanje polo\u017eaja medijskih delavcev skozi \u010das smo opisali v prej\u0161njem \u010dlanku<\/a>. V zadnjem \u010dlanku serije razprav o pogojih dela medijskih delavcev in oblikovanju nove kolektivne pogodbe smo se pogovarjali s sindikalistkami nekaterih ve\u010djih medijev, direktorjem Slovenske tiskovne agencije in predsednico Dru\u0161tva novinarjev Slovenije. S kak\u0161nimi te\u017eavami se soo\u010dajo delavci v posameznih medijih in ali pri njih izvaja kolektivna pogodba?\u00a0<\/span><\/p>\n Na RTV ni socialnega dialoga<\/strong><\/p>\n Edini medij, kjer \u0161e velja kolektivna pogodba za poklicne novinarje iz leta 1991, je javna Radiotelevizija. \u201cZaradi veljavne kolektivne pogodbe imamo ertevejevci ve\u010d pravic kot ostali novinarski kolegi v zasebnih medijih. Imamo rekreativni dopust, torej pet dni dodatnega dopusta zaradi narave dela. Te\u017eje nas odpustijo kot na primer v zasebnih medijih, saj morajo dokazati krivdni razlog. Je pa res, da kljub kolektivni pogodbi nimamo socialnega dialoga, vodstvo z zaposlenimi no\u010de sodelovati,\u201d je pojasnila predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinkovi\u0107<\/strong>. Toda ker je pogodba stara \u017ee ve\u010d kot trideset let, ne nagovarja izzivov sodobnega novinarstva in nujno potrebuje prenovo. Na RTV zaradi specifik posameznih poklicev trenutno velja ve\u010d kolektivnih pogodb.\u00a0<\/span><\/p>\n Sindikalistka Milinkovi\u0107 ocenjuje, da je sindikalno delovanje v drugih medijih zelo \u0161ibko. \u201c\u017de res, da se RTV financira iz prispevkov davkopla\u010devalcev, a vsi mediji imamo odgovornost delovanja v javnem interesu. V zasebnih medijih je prisoten strah, ljudje mol\u010dijo, namesto da bi javno govorili o problemih v svojih medijskih hi\u0161ah. Navzven se ustvarja vtis, da imamo probleme samo na RTV. Dokler bodo medijski delavci probleme pometali pod preprogo, bodo svojo voljo uveljavljali mo\u010dnej\u0161i, to so trenutno lastniki in vodje medijev,\u201d je bila kriti\u010dna.\u00a0<\/span><\/p>\n Krivda za stanje v medijih je po mnenju Helene Milinkovi\u0107 deljena: \u201cMediji so odraz dru\u017ebe, politi\u010dne kulture v dr\u017eavi, stopnje svobode govora in demokracije. Glasneje bi morali kri\u010dati v dobrih \u010dasih, zdaj, ko so \u010dasi slabi in smo na dnu, nima smisla iskati krivca. Moramo se usesti, analizirati stanje in biti samokriti\u010dni. Tudi primeru RTV-ja ves \u010das na odgovornost kli\u010demo politiko in ja, vlada mora seveda organizirati razprave, prisluhniti strokovnjakom in zaposlenim. Ampak z direktnim vpletanjem politike v medije pridemo do tega, kar imamo danes.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n Prepri\u010dana je, da bi se morali delavci postaviti zase, namesto da \u010dakajo, da se bo za njih postavil nekdo drug: \u201cTudi mi smo se \u017ee kot honorarci postavili zase. Ve\u010dina nas je za\u010dela delati preko \u0161tudentske napotnice, potem smo si morali urediti status samostojnega novinarja. To se je vleklo leta, zadeva je bila akutna. Leta 2008 smo se organizirali in se ve\u010d kot \u0161est let borili. Predsedovala sem honorarni sekciji, pogajali smo se z vlado in pripeljali do spremembe zakona in redefinicije ekonomsko odvisne osebe. A to danes delodajalci izkori\u0161\u010dajo svoj prid. S slab\u0161im pla\u010dilom za isto delo manipulirajo z mladimi in \u010de ti niso redno zaposleni, jih kolektivna pogodba ne \u0161\u010diti.\u201d Milinkovi\u0107 je prepri\u010dana, da bi morali jasneje opredeliti in ponovno definirati, kdo je lahko samostojni novinar in kdaj gre za ekonomsko odvisno osebo.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201cPogodbeni novinarji imajo zelo razli\u010dne statuse. Eni imajo samostojno podjetje, drugi podjetja z omejeno odgovornostjo, tretji delajo preko avtorskih pogodb. In prav te razlike ote\u017eujejo njihovo zdru\u017eevanje,\u201d je razpravljala sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n Milinkovi\u0107 meni, da v trenutnih razmerah ne bo mogo\u010de vzpostaviti nove kolektivne pogodbe za medijsko dejavnost. \u201cDelodajalci in lastniki niso zainteresirani, da bi imeli zaposleni za\u0161\u010dito in dostojne pogoje. V zasebnih medijih se delovanje sindikatov ovira ali celo prepre\u010duje ustanavljanje sindikatov in sindikalno delovanje. Medijska scena danes je mrtva, \u0161e zadnji na pol \u017eivi medij je RTV. Prilo\u017enost za zdru\u017eevanje smo zamudili,\u201d je dejala in dodala, da je pomembno govoriti o vseh medijskih delavcih, ne le novinarjih.\u00a0<\/span><\/p>\n Kaj bi pa morala zajemati morebitna nova kolektivna pogodba? \u201cZajemati bi morala sodobne delovne procese, od priprav na delo do dela od doma. \u0160\u010dititi bi morala uredni\u0161ko in novinarsko avtonomijo. Ne more biti le poslab\u0161anje ekonomskega stanja upravi\u010den razlog za stavko. \u010ce ni avtonomije, se lahko ekonomsko stanje poslab\u0161a, kar smo lahko videli v informativnem programu RTV, kjer so bili mnogi novinarji in uredniki preme\u0161\u010deni na slab\u0161e pla\u010dana delovna mesta. Delavcem danes preostanejo samo \u0161e sodi\u0161\u010da, ampak ne moremo vsega urejati preko sodi\u0161\u010d. Mehanizmi, ki bi \u0161\u010ditili novinarje, bi morali biti bolj regulirani,\u201d je odgovorila in pripomnila, da bi morala pogodba vklju\u010devati tudi za\u0161\u010dito pred digitalnim nasiljem.\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n Edini medij brez podjetni\u0161ke pogodbe: \u0160\u010diti jih samo zakon o delovnih razmerjih <\/strong><\/p>\n Z izstopom predstavnikov \u010dasopisnih hi\u0161 iz Medijske zbornice Kolektivna pogodba za poklicne novinarje zanje ni bila ve\u010d zavezujo\u010da. Podrobneje smo o tem pisali v \u010dlanku Kolektivna pogodba skozi \u010das.<\/a><\/p>\n Pri Ve\u010deru so po tem urejali zadeve s Podjetni\u0161ko kolektivno pogodbo dru\u017ebe Ve\u010der, ki je vsebovala nekaj elementov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Po besedah predsednice Sindikata novinarjev \u010dasnika Ve\u010der Branke Bezjak,<\/strong> se pravice delavcev po odstopu od nacionalne kolektivne pogodbe prakti\u010dno niso spremenile vse do leta 2019.\u00a0<\/span><\/p>\n Leta 2019 sta takratna lastnika Ve\u010dera Uro\u0161 Hakl in Sa\u0161a Todorovi\u0107 izpla\u010dala regres v vi\u0161ini minimalne bruto pla\u010de. Ker je podjetni\u0161ka kolektivna pogodba predpisovala regres v vi\u0161ini 70 odstotkov povpre\u010dne bruto pla\u010de, je sindikat podal prijavo na in\u0161pekcijo. “Lastnika sta morala pla\u010dati razliko v regresu za tisto leto, kak\u0161en mesec za tem pa sta odstopila od podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe. Ta je bila veljavna \u0161e do konca februarja leta 2020. To pomeni, da od takrat ne prejemamo jubilejnih nagrad, regres pa v vi\u0161ini zakonsko minimalno odmerjenega. Zni\u017eali so nam tudi \u0161tevilo dni dopusta in ve\u010dini zaposlenih dodatek na delovno dobo. Vodstvo ni bilo pripravljeno na socialni dialog in pogajanja o novi pogodbi. Nekaj zaposlenih se nas je zato odlo\u010dilo za to\u017ebo podjetja zaradi odmere dopusta in zni\u017eanega dodatka na delovno dobo. Po spremembi lastni\u0161tva je sedanji direktor Miha Klan\u010dar leta 2022 sicer pristal na vi\u0161ino dopusta, kot so nam ga odmerjali pred odpovedjo podjetni\u0161ke kolektivne pogodbe, pri ostalih zadevah smo ostali na istem. Kljub pozivom k ponovni sklenitvi pogodbe in ureditvi drugih aktov, se to \u0161e ni zgodilo,” je pojasnila Bezjak. Ob tem je \u0161e opozorila, da se pla\u010de na Ve\u010deru niso usklajevale z inflacijo vse od leta 2009.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n Meni, da bi si moral vsak delodajalec, ki \u017eeli spo\u0161tovati specifike dela in delovnih procesov v podjetju, priznavati, spo\u0161tovati kolektivno pogodbo: \u201cOdgovoren delodajalec razume, da mora izpolnjevati tudi vse obveznosti do delavcev, torej tudi tiste, ki jih predvideva kolektivna ali vsaj podjetni\u0161ka kolektivna pogodba.\u201d Ko tega ni, delodajalca v bistvu zavezuje samo zakon o delovnih razmerjih, delavcem pa preostane le pritisk, tudi z javnim opozarjanjem in nenazadnje mo\u017enostjo stavke: \u201cVsi, ki delamo v tiskanih medijih bi se morali povezati, in se odlo\u010dneje boriti za svoje pravice oziroma za ponovno uveljavitev nacionalne Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. A je \u017eal tako, da je kova\u010deva kobila pogosto bosa. O kr\u0161itvah delavskih pravic v kak\u0161nih drugih podjetjih pi\u0161emo, pri sebi pa smo srame\u017eljivi, nimamo toliko poguma in resignirano vztrajamo pri statusu quo.\u201d Sindikalistka \u0161e meni, da bi bilo prav, da bi bilo v novi kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, ko bo enkrat pri\u0161lo do njene uveljavitve ob ostalih pravicah, dodatkom k osnovnim pla\u010dam, dolo\u010deni tudi okvirni tarifni razredi ter zapisano, da se morajo pla\u010de usklajevati z inflacijo.<\/span><\/p>\n Te\u017eave slovenskih medijev so ve\u010dplastne, je dodala sogovornica. Na eni strani ni strate\u0161kih lastnikov, ki bi imeli dolgoro\u010dno strategijo, kaj z mediji. Zlasti v ote\u017eenih razmerah, ko zaradi spremenjenih bralnih navad naklade tiskanih medijev padajo, preusmerjanje na splet pa poteka po\u010dasi in tam so tudi izkupi\u010dki temu primerno ni\u017eji. \u201cV zadnjih letih smo bili pri Ve\u010deru pri\u010de le iz\u010drpavanju podjetja, vlaganja so bila minimalna ali pa jih sploh ni bilo,\u201d je bila jasna. Novinarje Ve\u010dera pa tudi \u0161ir\u0161e, kot je pokazala anketa Sindikata novinarjev Slovenije<\/a>, pesti zmeraj ve\u010d delovnih obveznosti zaradi stalnega zmanj\u0161evanja \u0161tevila sodelavcev.\u00a0<\/span><\/p>\n Na Delu so s prehodom na podjetni\u0161ko pogodbo izgubili \u0161tevilne pravice<\/strong><\/p>\n Tudi na Delu so po odpovedi nacionalne pogodbe leta 2017 sprejeli podjetni\u0161ko kolektivno pogodbo. Podpisali so jo skupaj s sindikatom Pergam, ki pa je takrat med pogajanji poslab\u0161eval pogajalsko pozicijo Sindikata novinarjev Dela in posledi\u010dno je to okrnilo pravice novinarjev, je pojasnila predsednica Sindikata novinarjev Dela Andreja \u017dibret Ifko<\/strong>. \u201cOd januarja 2017 nismo ve\u010d prejemali dodatkov za stalnost in novinarsko delovno dobo, kar je vplivalo na vi\u0161ino pla\u010d. Odvzeli so nam tudi pet dni rekreativnega dopusta, v pogajanjih so nam namesto tega priznali le en dodatni dan zaradi delovnih pogojev. Nastavili so zgornjo mejo dopusta na 34 dni, kar je prikraj\u0161alo predvsem starej\u0161e sodelavce.\u201d\u00a0<\/span><\/p>\n \u017dibret Ifko je poudarila, da tarifna pla\u010dna lestvica v kolektivni pogodbi z osnovnimi bruto pla\u010dami \u017ee od za\u010detka ni bila ustrezna. \u201cZa zahtevano visoko\u0161olsko izobrazbo je predviden 7. tarifni razred z izhodi\u0161\u010dem 1300 evrov bruto, kar je na ravni zdaj\u0161nje minimalne pla\u010de. Res je sicer, da so dejanske pla\u010de vi\u0161je, a to mora biti urejeno na kolektivni ravni. Problem je tudi, da se na Delu pla\u010de niso usklajevale z inflacijo \u017ee od leta 2009, kar pomeni, da so danes za tretjino ni\u017eje. Delodajalec zavra\u010da usklajevanje osnovnih pla\u010d z rastjo \u017eivljenjskih stro\u0161kov, kar utemeljuje s slabimi poslovnimi rezultati, ki pa niso vedno slabi,\u201d je opozorila sindikalistka.\u00a0<\/span><\/p>\n Na Delu vodstvo trenutno izvaja mehke oblike odpu\u0161\u010danj, to pomeni, da delavce, ki so dve leti pred upokojitvijo, po\u0161ilja na zavod. \u201cProblem je, da lastniki zasebnih tiskanih medijev ne uspejo ustvariti pri\u010dakovanega dobi\u010dka, kar pa ob\u010dutimo delavci. Raziskava razmer delavcev na Delu je pokazala, da se obseg dela po odpu\u0161\u010danjih, odhodih in upokojevanjih ni zmanj\u0161al, opravlja pa ga manj ljudi. Dodatnih opravil, ki niso ustrezno ovrednotena, je vedno ve\u010d. Stimulacije so neurejene in netransparentne, novinarji morajo pred dopustom pripraviti \u010dlanke za naprej, delo se podalj\u0161uje, za kar ne prejmejo dodatnega pla\u010dila,\u201d je \u017dibret Ifko orisala razmere.\u00a0<\/span><\/p>\n Zaposleni so nezadovoljni zaradi slabe organizacije dela in primanjkovanja \u010dasa za poglobljeno raziskovalno in analiti\u010dno novinarstvo. \u201cNapredovanja niso opredeljena dovolj jasno, prav tako ne nagrajevanja v novinarskih poklicih. \u017deleli bi si, da bi imeli novinarji za\u010detniki mentorje, ne pa da so prepu\u0161\u010deni sami sebi. Stanje pri nas je tak\u0161no, da starej\u0161i kolegi z veseljem pred\u010dasno odhajajo v pokoj, zaradi slabih razmer pa iz novinarskega poklica odhajajo tudi mlaj\u0161i,\u201d je dejala. Skozi pogajanja se je izkazalo tudi, da lastniki medijev niso niti malo zaskrbljeni zaradi odhodov odli\u010dnih novinarjev iz novinarskega poklica in posledi\u010dno slabljenja novinarske profesionalnosti, ampak to celo spodbujajo. Socialni dialog je neustrezen, je ocenila \u017dibret Ifko.\u00a0<\/span><\/p>\n Na razmere dela na Delu so mo\u010dno vplivala tudi odpu\u0161\u010danja, ki so se za\u010dela leta 2014, nadaljevala v letu 2015 in glavnino dosegla v letu 2016. \u201cUprava je takrat neformalno, mimo sindikata, za\u010dela izvajati program prese\u017enih delavcev. Kot razlog so navedli poslovne razloge, odpustili so po dva do tri novinarje mese\u010dno. Nezakonitost teh odpu\u0161\u010danj je pozneje prepoznalo tudi Vrhovno sodi\u0161\u010de, a do takrat je bilo odpu\u0161\u010denih \u017ee 40 novinarjev. K ustavitvi odpu\u0161\u010danj je pripomogla sodna praksa Evropskega sodi\u0161\u010da, ki so jo slovenska sodi\u0161\u010da za\u010dela uporabljati leta 2017. Konec leta 2019 je poslovodstvo \u017eelelo formalno uveljaviti program prese\u017enih delavcev, ki pa ni bil izpeljan tudi zaradi prizadevanj takratnega sveta delavcev in sindikata. Vseeno pa je sporazumno od\u0161lo pribli\u017eno pet novinarjev.\u00a0<\/span><\/p>\n Kar se ti\u010de nacionalne kolektivne pogodbe, bi morali po besedah \u017dibret Ifko ustrezno urediti pla\u010dno lestvico in vse dodatke. Vrniti bi morali dodatke za stalnost in novinarsko delovno dobo ter rekreativni dopust, ki je bil v prej\u0161nji pogodbi \u017ee opredeljen. Natan\u010dneje bi morali opredeliti tudi napredovanja in mentorstva za mlade. Pla\u010de bi se morale usklajevati z inflacijo, tako kot se usklajujejo v javnem sektorju.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201cNovinarstvo mora delati v interesu javnosti, tudi \u010de ima zasebne lastnike. Zato od vlade pri\u010dakujemo, da bo ustrezno posegla v dogajanje na medijskem trgu s pripravo medijske zakonodaje in drugih predpisov. Nujne so tudi druge spodbude, ki bodo omogo\u010dile, da medijski poklici pre\u017eivijo tudi v te\u017ekih \u010dasih in bodo lahko novinarji \u0161e naprej profesionalno in avtonomno opravljali svoje delo,\u201d je prepri\u010dana. Dodala je \u0161e, da je morebitno dajanje finan\u010dnih spodbud zasebnikom treba pogojevati z dolo\u010denimi zahtevami, ki spodbujajo razvoj novinarstva. Dolo\u010diti bi morali tudi, kdo je sploh lahko lastnik medija, je dejala.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201cDelavska predstavni\u0161tva (sindikati, aktiv novinarjev in svet delavcev) bi morala med sabo sodelovati in se podpirati v prizadevanjih,\u201d je \u0161e sklenila in dodala, da je sodelovanje novinarskega sindikata s Pergamom trenutno dobro.\u00a0<\/span><\/p>\n V Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije bi uredili zakonodajo<\/strong><\/p>\n \u201cTo, da je medijska industrija v krizi in da moramo prenoviti zakonodajo, govorimo \u017ee leta,\u201d je povedala predsednica Dru\u0161tva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tu\u0161ek<\/strong>. \u201cNovinarski poklic je danes degradiran, kar izhaja predvsem iz manka kakr\u0161nih koli standardov. Zanj ni bila nikoli zahtevala dolo\u010dena izobrazba ali pa vsaj licenca. V resnici gre za izrazito razslojen poklic z velikimi razlikami znotraj, kar mu \u0161e bolj ote\u017euje poenotenje. Ker gre za individualiziran poklic, je te\u017eje zgraditi skupni duh, razen, \u010de vsi jasno vidimo skupnega sovra\u017enika,\u201d je dejala.<\/span><\/p>\n Mlaj\u0161i novinarji brez urejenih statusov zaslu\u017eijo temu primerno nizko, prekarizacija je mo\u010dna, je pojasnila Lesjak Tu\u0161ek. \u201cV medijih danes ni enotnega principa ocenjevanja, nagrajevanje ni transparentno ali pa ga ni. Nek standard dobrega dela bi moral biti vzpostavljen,\u201d je prepri\u010dana. Ceno dela zmanj\u0161ujejo \u0161e razni spletni portali, ki temeljijo predvsem na novi\u010darskih prispevkih, kopiranju in povzemanju in so mediji le pogojno. Problemati\u010dni so tudi strankarsko obarvani portali.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201dRTV ne bi smel biti del javnega sektorja. Novinarji ne bi smeli biti javni uslu\u017ebenci, saj delamo za javnost ne pa vladni ali dr\u017eavni aparat. Pogosto smo prav zaradi lo\u010devanja na javno in zasebno na razli\u010dnih bregovih,\u201d meni Petra Lesjak Tu\u0161ek. Problemati\u010dno se ji zdi tudi lastni\u0161tvo zasebnih medijev, kjer se vedno bolj jasno pojavlja koncentracija medijskega lastni\u0161tva, saj to pripelje do dodatnih kr\u010denj, kot se odra\u017ea v medijih, povezanih z Martinom Odlazkom. \u201cTo vodi v homogenizacijo vsebin in zmanj\u0161evanja \u0161tevila zaposlenih. Ve\u010d edicij ne pomeni raznolikosti vsebin,\u201d je bila jasna. \u201cTiskani mediji so bili pogosto sredstva za doseganje politi\u010dnih interesov, tujih ponudb za prevzem ni bilo, \u010deprav tudi to ne bi bilo zagotovilo, da bi bilo bolje,\u201d je nadaljevala sogovornica. Pojasnila je, da imajo lastniki \u0161e vedno profite in koristi zaradi lastni\u0161tva, zato medijska dejavnost ni tako nedonosna, kot je videti.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201cKer ni splo\u0161no veljavne kolektivne pogodbe in si vsak medij zase ureja pogoje, to koristi predvsem lastnikom in upravam, manj pa celotni panogi,\u201d je izpostavila Lesjak Tu\u0161ek. Zastareli pa so tudi zakoni na podro\u010dju medijev. \u201cNe pravim, da je zakonodaja sama po sebi dovolj za urejanje podro\u010dja, je pa institucionalno pomembna za gradnjo okvirja,\u201d je sklenila.\u00a0<\/span><\/p>\n Sindikalist s Pro Plusa: \u201cNisem na prodaj!\u201d<\/strong><\/p>\n Kaj \u0161ele kolektivno pogodbo, na Pop TV in celotni dru\u017ebi Pro Plus o\u010ditno zatirajo vsakr\u0161ni poskus sindikalnega organiziranja. Poglejmo si zgodbo Aleksandarja Trifunovi\u0107a, ustanovitelja in sindikalnega zaupnika Sindikata Pro Plus in celotnega oddelka za predvajanje programa, edinih delavcev v medijski hi\u0161i Pop TV, ki so se odlo\u010dili za v\u010dlanitev v sindikat. Zdaj bodo odpu\u0161\u010deni, saj celoten oddelek selijo v zagreb\u0161ki RTL. Gre za ve\u010dinoma delavce nad 45 let, ki ve\u010d kot 20 let delajo na istem delovnem mestu in bodo zato te\u017eko na\u0161li slu\u017ebo drugje.\u00a0<\/span><\/p>\n Aleksandar Trifunovi\u0107 15 let dela na oddelku za predvajanje programa. Skrbi torej, da gre vsebina v eter: \u201cPredstavljaj si na\u0161o medijsko hi\u0161o kot tovarno. Novinarji so tisti, ki prina\u0161ajo material (surovino), monta\u017eerji proizvod pripravijo (torej proizvod), mi ga pa distribuiramo. Smo tisti, ki skrbimo za logistiko, brez nas ni programa, a na\u0161e delo bilo nikoli cenjeno, saj delamo v nemogo\u010dih pogojih za manj kot minimalno pla\u010do.\u201d<\/span><\/p>\n Trifunovi\u0107 je Sindikat Pro Plus prvi\u010d posku\u0161al ustanoviti \u017ee pred osmimi leti, a ni imel dovolj soborcev, zato je odnehal. \u201cA lani se je nabralo toliko stvari in kr\u0161itev, da je bilo stanje grozljivo. Tehniki imamo pisarne v kletnih prostorih dnevne svetlobe, s slabim zrakom, po zimi je mrzlo poleti je prevro\u010de. Delovniki so katastrofalni, temu pa pri\u0161tej \u0161e vo\u017enjo domov v Bre\u017eice oziroma zdaj v Novo mesto! Potne stro\u0161ke so nam pla\u010devali glede na javni prevoz, pa \u010de je ta bil na voljo ali pa ne,\u201d je na\u0161tel le nekaj kr\u0161itev delavskih pravic. Nekaj stvari so sicer na Pop TV po pritiskih sindikata postopno in z zavla\u010devanjem vendarle uredili, a gre za 27 let prekr\u0161kov, delavci pa lahko preko sodi\u0161\u010da terjajo samo pet let za nazaj.<\/span><\/p>\n Na POP TV so pla\u010de so ve\u010dinoma slabe, zelo dobro pa zaslu\u017eijo vodstveni kadri in kak\u0161ni voditelj oddaji. \u201cPrav velike razlike v pla\u010dah so eden izmed strategij vodstva, da delavce uti\u0161a in mednje vnese mrtvilo, pasivnost in neenotnost med sodelavci. Zato je pa javni sektor bolje urejen kot zasebni,\u201d razmi\u0161lja sogovornik. \u201c\u010ce bi bilo ve\u010d delavcev v sindikatu, bi se druga\u010de pogovarjali, zdaj nas je premalo. Delavci so pasivni ne anga\u017eirajo se, ker vlada strah. Vsi jamrajo, ko se je treba postaviti zase, pa so tiho,\u201d je dejal.\u00a0<\/span><\/p>\n Lansko leto je Trifunovi\u0107u le uspelo ustanoviti sindikat, a kljub splo\u0161nemu nezadovoljstvu v medijski hi\u0161i so vanj v\u010dlanjeni le delavci z oddelka predvajanja programa. \u201cNovinarji niso v sindikatu, ker jih je strah za slu\u017ebe. Pred leti so ga posku\u0161ali ustanoviti, govori se da jih je vodstvo hitro zatrlo v kali. Pred osmimi leti sta ponovno poskusila dva novinarja, a naj bi ju uti\u0161ali z bonbon\u010dki. Tudi mene so posku\u0161ali uti\u0161ati z drobtinicami, ampak nisem naprodaj, pa \u010de celi Pop TV prepi\u0161ejo name!\u201d je bil jasen Trifunovi\u0107. Nekatere stvari je pa\u010d treba povedati in spremeniti, je dodal.<\/span><\/p>\n Napovedana odpu\u0161\u010danja<\/strong><\/p>\n A kmalu bodo celoten oddelek predvajanja programa preselili v zagreb\u0161ki RTL in vseh 20 tehni\u010dnih delavcev, ki skrbi za predvajanje programa, bo do avgusta oziroma oktobra brez slu\u017ebe. Z naslednjim tednom bodo vro\u010dene prve odpovedi. Ker bodo v celoti odpustili samo njihov oddelek, Trifunovi\u0107 to razume kot pritisk zaradi sindikalnega organiziranja.<\/span><\/p>\n Prve govorice o odpu\u0161\u010danjih so delavci sli\u0161ali \u017ee lani jeseni, decembra so jim dejali, da jih bodo odpustili tretjino, februarja, da bodo odpustili polovico, aprila pa so izvedeli, da bo brez slu\u017ebe celotni oddelek. Trifunovi\u0107a smo vpra\u0161ali, kako je delati v okolju, ko \u017ee dalj \u010dasa ve\u0161, da bo\u0161 po tolikih letih dela izgubil slu\u017ebo in nima\u0161 perspektive. \u201cGrozljivo, brezvoljno, za delo nimamo nobene motivacije, pridemo, oddelamo in gremo domov,\u201d je odgovoril. Napovedana odpu\u0161\u010danja sicer na odnose med sodelavci niso vplivala slabo, sindikalni zaupnik ima zdaj visoko podporo \u010dlanov, a \u017eal prepozno.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n In kaj bo s Sindikatom Pro Plus, ko bodo odpustili celoten oddelek in s tem tudi vse njegove \u010dlane? \u201cNe bo ga ve\u010d. Vodstvo bo doseglo to, kar ho\u010de in popolnoma zatrlo kakr\u0161nokoli sindikalno organiziranje. To bo nov val zastra\u0161evanja in vodstvo Pro Plusa bo imelo spet proste roke.\u201d<\/span><\/p>\n Za izbolj\u0161anje razmer medijskih delavcev Trifunovi\u0107 vidi mo\u017enost v zdru\u017eevanju vseh medijskih delavcev in oblikovanju skupne kolektivne pogodbe: \u201cV \u0161tevil\u010dnosti je mo\u010d, \u010de bi imeli vsaj polovico zaposlenih v sindikatu, bi se dalo marsikaj. Pozabljamo, da brez sindikatov ne bi imeli pla\u010dane malice, bolni\u0161ke, regresa – \u010de nas je ve\u010d, lahko zdru\u017eeni dose\u017eemo veliko. Ne smemo dovoliti delodajalcu, da je mo\u010dnej\u0161i.\u201d Meni, da bi morali skupaj z delodajalci iskati re\u0161itve in sklepati kompromise. \u201cIn ne pozabimo, pravice so kot mi\u0161ice, \u010de jih ne krepi\u0161 z vajo, jih izgubi\u0161. Krepi\u0161 jih pa lahko le zdru\u017een in \u0161ele zdru\u017eeno delavstvo ima mo\u010d,\u201d je zaklju\u010dil.\u00a0<\/span><\/p>\n STA: Primer dobre prakse<\/strong><\/p>\n Prispevek zaklju\u010dujemo s primerom dobre prakse, kjer so tako sindikat in direktor s socialnim dialogom zadovoljni, hi\u0161no pogodbo pa upo\u0161tevajo na obeh straneh. A gre za izjemo v slovenskem medijskem prostoru, v drugih medijih nimajo tak\u0161ne sre\u010de, je poudarila Alenka Poto\u010dnik<\/strong>, predsednica Sindikata novinarjev STA in predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.<\/span><\/p>\n Ko je nacionalna pogodba zaradi odstopa podpisnikov nehala veljati, so jo na Slovenski tiskovni agenciji \u0161e nekaj \u010dasa izvajali. A vedeli so, da si bodo stabilnost zagotovili le, \u010de bodo sklenili hi\u0161no pogodbo, \u010demur je bil naklonjen tudi direktor. \u201cLeta 2017 smo se tako usedli in izpogajali dolo\u010dene stvari, nekaterim pravicam pa smo se odrekli zaradi te\u017eav s financiranjem,\u201d je povedala Poto\u010dnik.\u00a0<\/span><\/p>\n Na STA imajo tako \u0161e vedno rekreativni dopust, izpogajali so tudi dober kompromis glede upokojevanj. Ko se pojavijo spremembe glede kolektivne pogodbe, se vedno uspe\u0161no pogovorijo z vodstvom o spremembah. Leta 2017 so se za\u010deli z vodstvom pogajati glede usklajevanja pla\u010d z inflacijo in lansko leto jim je to kon\u010dno tudi uspelo. \u201cPod novim direktorjem Igorjem Kaduncem in krizo financiranja STA so tudi vodstveni kadri ugotovili, da so nujne korenite spremembe razmer. Zaradi onemogo\u010denega delovanja in stalne negotovosti, ki je bila prisotna, se je skoraj 15 odstotkov izku\u0161enih novinarjev STA odlo\u010dilo, da menja zaposlitev ali celo poklic. Po stabilizaciji financiranja s strani dr\u017eave smo zaposlenim morali ponuditi stabilnost in socialno varnost. Novi direktor je za to imel ve\u010d posluha, kar je privedlo do ureditve razmer, zanimivi pa smo postali tudi za nove zaposlitve. Dobili smo mlaj\u0161o ekipo, ki se \u0161e postavlja, kadrovska slika se je preme\u0161ala,\u201d je razlo\u017eila Poto\u010dnik. Novinarji STA so anonimni, pod svoje \u010dlanke se ne podpisujejo: \u201cA kljub temu je boj za obSTAnek pokazal, da nas javnost podpira. Postali smo sinonim upora proti oblasti in alarm za javnost.\u201d<\/span><\/p>\n Da s sindikatom in svetom delavcev dobro sodelujejo, je potrdil tudi direktor STA Igor Kadunc. \u201cSkupaj i\u0161\u010demo najbolj\u0161e mo\u017ene re\u0161itve v danih razmerah. V medijskih hi\u0161ah so ljudje tisti, ki so najpomembnej\u0161i. \u010ce je dobra komunikacija, so tudi rezultati lahko bistveno bolj\u0161i,\u201d je povedal Kadunc.\u00a0<\/span><\/p>\n Alenka Poto\u010dnik meni, da bi morala biti jasno postavljena pravila tudi v interesu vodstva medija: \u201cRibarjenje v kalnem je nepredvidljivo, ne ve se, kak\u0161ni bodo stro\u0161ki, zahteve in pri\u010dakovanja. Ne ve se, kako bo nezadovoljstvo vplivalo na kolektiv in ali obstaja mo\u017enost stavke ali bele stavke.\u201d Ker je STA v lasti dr\u017eave, je po besedah sindikalistke in tudi direktorja Kadunca bolj prisotno zavedanje, da zakona ne sme\u0161 izigravati. STA ima ogromno pravilnikov in je ves \u010das pod drobnogledom, kar zaposlenim koristi, saj je zagotovljeno, da se spo\u0161tujejo dogovori. \u010ce socialnega dialoga ni, \u010de ni jasno, kaj so pravice delavcev in delodajalca, vlada vsesplo\u0161no nezadovoljstvo. \u201cNujno je, da delodajalci skrbijo za karierni razvoj, izobra\u017eevanje delavcev, da so napredovanja transparentna in pla\u010de dostojne,\u201d je dejala Poto\u010dnik.<\/span><\/p>\n \u201cV ostalih medijih \u017eal ni posluha niti za osnovne zadeve. <\/span>Najbolj problemati\u010den medij ta hip je Ve\u010der, ker nimajo niti kolektivne pogodbe, v drugih medijih pa prav tako ni socialnega dialoga. V najbolj\u0161em primeru prisluhnejo toliko, kot jim to nalaga zakon, ampak \u010de ni volje za spremembe, se ne premakne ni\u010d. Sindikate dojemajo kot odve\u010dne, te\u017eavne. Ne \u017eelijo videti \u0161ir\u0161e slike, ne \u017eelijo razumeti, da poslanstvo medijev ni kovanje dobi\u010dkov in napeljevanje poslov za lastnike,\u201d je dejala predsednica Sindikata novinarjev Slovenije. \u201cVsi vemo, da se to dogaja, ne vem pa, \u010de se tega zaveda dr\u017eava. Zakonodaja ne sledi temu, da bi prepre\u010dili tak\u0161no upravljanje z mediji,\u201d je bila zaskrbljena sogovornica.\u00a0<\/span><\/p>\n \u201cDolgoro\u010dno delodajalci \u0161kodijo tudi sebi. Ker ne spodbujajo perspektivnih in jih celo ovirajo pri delu, to pripelje do demotivacije in odhodov iz novinarskega poklica. \u201cAnketa<\/a> je pokazala, da so novinarji pogosto idealisti in je prav \u010dut za odgovornost tisto, kar jih ohranja v poklicu. Delodajalci to izkori\u0161\u010dajo in jih zato \u0161e bolj stiskajo, novinarji pa pristajajo na kompromise z \u017eeljo, da bi medij pre\u017eivel in bi lahko oni \u0161e naprej opravljali svoje poslanstvo. \u010cetudi na ra\u010dun \u017eivotarjenja,\u201d je razpravljala Poto\u010dnik. Meni, da bi bila za novinarstvo v Sloveniji nacionalna kolektivna pogodba nujna, saj bi se s tem postavila minimalna pravila igre tudi za tiste, ki nimajo hi\u0161nih kolektivnih pogodb. A ker sindikat na strani delodajalcev nima sogovornika, bo nujna pomo\u010d dr\u017eave in sprememba zakonodaje.\u00a0<\/span><\/p>\n Alenki Poto\u010dnik se zdi zelo pomembno, da nova kolektivna pogodba zajame vse medijske delavce, saj so tudi oni izredno pomemben del nastajanja medijskih vsebin. Meni tudi, da bi morala zajemati specifike novinarskega poklica, medijski delavci bi morali imeti ve\u010d dni dopusta, upo\u0161tevati se mora neurejen delovni \u010das in biti tudi finan\u010dno ovrednoten. Mladi novinarji bi morali imeti zagotovljeno mentorstvo, urediti bi morali tudi pravno zastopanje v primeru to\u017eb. Sklenila je, da je osnovna socialna varnost je nujna za avtonomno in neodvisno opravljanje poklica.\u00a0<\/span><\/p>\n Ali bi bilo za delodajalce smiselno podpreti nacionalno kolektivno pogodbo za medijsko dejavnost, smo vpra\u0161ali direktorja STA. \u201cNe morem govoriti v imenu ostalih delodajalcev. Mi moramo imeti kolektivno pogodbo, ker imamo specifi\u010den status, drugi je verjetno ne potrebujejo in morda menijo, da bi ve\u010d pravic delavcem prineslo tudi ve\u010d te\u017eav za delodajalce.\u201d Glede na to, da STA hi\u0161no pogodbo \u017ee ima in verjetno v njej ne bi bilo zapisano kaj bistveno druga\u010dnega, ne vidi ve\u010djega problema pri tem, da bi jo sam podprl.\u00a0<\/span><\/p>\n Mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo<\/b><\/p>\n Naj si v zaklju\u010dku vzamemo \u0161e nekaj vrstic za nekoliko subjektivno obarvane sklepne misli. Trenutne razmere nam dajejo jasno vedeti, da je tehtnica trenutno na strani kapitala. To je tudi razlog, da kapital ne vidi potrebe ne po socialnem dialogu, ne po izbolj\u0161anju delavskih pogojev. Delodajalcem slaba klima in tekmovalnost med sodelavci ve\u010dinoma ugaja, ker s tem usmerjajo pozornost od resni\u010dnega izvora problema, torej njih samih. Kapitalu negovanje neodvisnih medijev ne koristi, niti nima interesa za ohranjanje (ali bolje vzpostavljanje) novinarske avtonomije. Primer STA je morda res primer dobre prakse, kako bi naj socialni dialog izgledal, a ob mno\u0161tvu medijev, kjer ta pa\u010d ne deluje, gre za izjemo, ki zgolj dokazuje pravilo. \u010cakanje na razsvetljene lastnike, ki bodo re\u0161ili medijski trg, je iluzorno.\u00a0<\/span><\/p>\n Tudi mo\u010di zakonodaje nima smisla poveli\u010devati. Zakoni so napisani in oblikovani v duhu \u010dasa, torej v korist tiste strani razrednega boja, ki zmaguje. Pravo je z vzpostavljanjem navidezne pravi\u010dnosti zgolj obli\u017e na rano, ki prepre\u010duje, da stanje ne eskalira. Prese\u017eno vrednost pa ustvarjamo mi, delavci. Mi smo tisti, brez katerih kapitalisti ne bi imel tega, kar jim pomeni najve\u010d, dobi\u010dka. In imamo mo\u017enost, ki se je preredko poslu\u017eujemo. Mo\u010d stavke.\u00a0<\/span><\/p>\n ***<\/strong><\/p>\n Prvi \u0161tirje \u010dlanki so na voljo tukaj:<\/em><\/strong><\/p>\n Polo\u017eaj medijskih delavcev, 1. del: \u201cMalo mora\u0161 biti nor, da si novinar. Kapo dol vsem, ki vztrajajo\u201d<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n Polo\u017eaj medijskih delavcev, 2. del: (Ne)perspektivnost novinarstva<\/a><\/em><\/strong><\/p>\n