{"id":3481,"date":"2024-02-02T10:13:37","date_gmt":"2024-02-02T09:13:37","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3481"},"modified":"2025-01-16T10:21:34","modified_gmt":"2025-01-16T09:21:34","slug":"v-trenutnem-predlogu-zakona-o-medijih-pogresamo-napredne-in-odlocne-resitve","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/v-trenutnem-predlogu-zakona-o-medijih-pogresamo-napredne-in-odlocne-resitve\/","title":{"rendered":"V trenutnem predlogu zakona o medijih pogre\u0161amo napredne in odlo\u010dne re\u0161itve"},"content":{"rendered":"<p>Skrajni \u010das je za prenovo ve\u010d kot dve desetletji starega zakona, vendar pa v Sindikatu novinarjev Slovenije ob\u017ealujemo odlo\u010ditev ministrstva za kulturo, da se je prenove lotilo <strong>brez sodelovanja novinarskih organizacij in medijskih delavcev<\/strong>, kljub dani obljubi ob za\u010detku mandata. Javno razpravo bomo vsekakor izkoristili za to, da ministrstvu posredujemo svoje pripombe z obrazlo\u017eitvijo, in upamo, da nov zakon ne bo legaliziral obstoje\u010dega stanja, ampak ponudil re\u0161itve in odlo\u010dne javne intervencije, ki bodo v prid novinarstvu in javnosti. <strong>V trenutnem predlogu zakona o medijih pogre\u0161amo napredne in odlo\u010dne re\u0161itve.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Definicija medija<\/strong> je preozka, mediji namre\u010d niso zgolj prena\u0161alci informacij, njihova vloga je veliko ve\u010dja, prav tako vloga novinarjev in <strong>novinarstva<\/strong>, saj je to poklic, ki deluje v javnem interesu in presega zgolj nalogo obve\u0161\u010danja. Regulacija bi morala medije postaviti v slu\u017ebo javnosti. Mediji bi kot javna slu\u017eba namre\u010d morali zagotavljati univerzalno dostopnost ter zadovoljevati splo\u0161ne in raznolike interese ter predvsem krepiti javno sfero.<\/p>\n<p>Dolo\u010dbe glede <strong>koncentracije medijev<\/strong> ne re\u0161ujejo aktualne situacije, ampak legalizirajo stanje, ki je po opozorilih sindikata problemati\u010dno, ka\u017ee pa se \u017ee na manj\u0161i pluralnosti, saj se isti \u010dlanki pojavljajo v ve\u010d tiskanih in spletnih izdajah in tako \u0161irijo isti glas, \u010demur se \u017eeli ministrstvo s predlogom zakona izogniti, a neuspe\u0161no. Prav tako je ministrstvo predvidelo nove naloge agencij (Akos in AVK), vendar naj to ne bi bilo usklajeno z njimi.<\/p>\n<p><strong>Financiranje medijev<\/strong>, medijskih vsebin ostaja na istem principu razdeljevanja sredstev preko razpisov, kriteriji pa so preohlapno napisani in se jih lahko uporabi ali pa ne, kar bo znova vsakokrat odvisno od vladajo\u010de politike. Med njimi ni (pogojevanja, kar je po na\u0161em klju\u010dno) na primer urejenih pogojev dela, zmanj\u0161evanja prekarnosti, vzpodbujanja kolektivnega dogovarjanja in socialnega dialoga ter sklenjenih kolektivnih pogodb. Namesto vzpodbujanja zagonskih podjetij bi bilo treba vzpodbujati notranje odkupe, medijske zadruge. Premalo odlo\u010dna je tudi vi\u0161ina financiranja in ostaja vezana na vi\u0161ino pobranega RTV-prispevka v predhodnem letu, toda vemo, da se RTV-prispevek ni zvi\u0161eval (ali usklajeval z inflacijo) ve\u010d kot desetletje.<\/p>\n<p>Vpis v <strong>razvid medijev<\/strong> je zgolj administrativen, brez preverjanja izpolnjevanja pogojev in izdaje odlo\u010dbe. Prav tako mediju pri vpisu v razvid ni ve\u010d treba predlo\u017eiti <strong>programske zasnove<\/strong>, h kateri mora dati mnenje uredni\u0161tvo. Spra\u0161ujemo torej, kako bo novinar uveljavljal ugovor vesti, ki ga opredeljuje novi zakon, \u010de medij ne bo imel programske zasnove, kar bo brez ustreznega nadzora. Pogre\u0161amo tudi javne intervencije, ko gre za tako imenovane skupnostne medije, kot je Radio \u0160tudent.<\/p>\n<p>Predlog uvaja <strong>Nacionalni svet za medije<\/strong>, za katerega ministrstvo pravi, da bo \u00bbneodvisno strokovno telo\u00ab, \u010deprav bo njegovih 7 \u010dlanov imenoval DZ na predlog vlade. Med njegovimi nalogami pa je vse tisto, kar bi sicer morale biti naloge \u017ee obstoje\u010dega direktorata za medije, a jih ne izvaja. Glede krepitve in\u0161pektorata za (kulturo in) medije v predlogu ni nobenih novosti, zato nas skrbi pomanjkanje nadzora nad izvajanjem zakona.<\/p>\n<p>V Sindikatu novinarjev Slovenije smo v \u010dasu javne razprave pripravili in tudi oddali pripombe na predlog zakona o medijih (<a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/o_ZMed-1_jav_obr.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">ZMed-1<\/a>; EVA: 2023-3340-0019), ki ga je ministrstvo za kulturo 12. 12. 2023 dalo v javno obravnavo.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/wp-content\/uploads\/Pripombe_ZMED_januar2024_Sindikat-novinarjev-Slovenije.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Pripombe ZMED januar2024<\/a><\/p>\n<p>Ve\u010d o predlogu zakona in pripombah sindikata pa lahko najdete na povezavah:<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/vroci-mikrofon\/175019441\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Vro\u010di mikrofon<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/studio-ob-17-00\/175014926\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Studio ob 17.<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/omizje\/175018178\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Omizje<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/odmevi\/175008341\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Odmevi<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/aktualna-tema\/175008213\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Aktualna tema (Radio Prvi)<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/kultura\/drugo\/asta-vrecko-sovrazni-govor-je-v-porastu-potreben-bo-umik-objave-v-24-urah\/691440\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Kultura<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/slovenija\/kammer-medijski-zakon-mora-podpreti-javni-medij-in-okolje-v-katerem-cvetijo-zasebni\/696721\">Pogovor z danskim profesorjem Kammerjem ob robu posveta o novem medijskem zakonu<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Skrajni \u010das je za prenovo ve\u010d kot dve desetletji starega zakona, vendar pa v Sindikatu novinarjev Slovenije ob\u017ealujemo odlo\u010ditev ministrstva za kulturo, da se je prenove lotilo brez sodelovanja novinarskih organizacij in medijskih delavcev, kljub dani obljubi ob za\u010detku mandata. Javno razpravo bomo vsekakor izkoristili za to, da ministrstvu posredujemo svoje pripombe z obrazlo\u017eitvijo, in upamo, da nov zakon ne bo legaliziral obstoje\u010dega stanja, ampak ponudil re\u0161itve in odlo\u010dne javne intervencije, ki bodo v prid novinarstvu in javnosti. V trenutnem predlogu zakona o medijih pogre\u0161amo napredne in odlo\u010dne re\u0161itve. Definicija medija je preozka, mediji namre\u010d niso zgolj prena\u0161alci informacij, njihova vloga je veliko ve\u010dja, prav tako vloga novinarjev in novinarstva, saj je to poklic, ki deluje v javnem interesu in presega zgolj nalogo obve\u0161\u010danja. Regulacija bi morala medije postaviti v slu\u017ebo javnosti. Mediji bi kot javna slu\u017eba namre\u010d morali zagotavljati univerzalno dostopnost ter zadovoljevati splo\u0161ne in raznolike interese ter predvsem krepiti javno sfero. Dolo\u010dbe glede koncentracije medijev ne re\u0161ujejo aktualne situacije, ampak legalizirajo stanje, ki je po opozorilih sindikata problemati\u010dno, ka\u017ee pa se \u017ee na manj\u0161i pluralnosti, saj se isti \u010dlanki pojavljajo v ve\u010d tiskanih in spletnih izdajah in tako \u0161irijo isti glas, \u010demur se \u017eeli ministrstvo s predlogom zakona izogniti, a neuspe\u0161no. Prav tako je ministrstvo predvidelo nove naloge agencij (Akos in AVK), vendar naj to ne bi bilo usklajeno z njimi. Financiranje medijev, medijskih vsebin ostaja na istem principu razdeljevanja sredstev preko razpisov, kriteriji pa so preohlapno napisani in se jih lahko uporabi ali pa ne, kar bo znova vsakokrat odvisno od vladajo\u010de politike. Med njimi ni (pogojevanja, kar je po na\u0161em klju\u010dno) na primer urejenih pogojev dela, zmanj\u0161evanja prekarnosti, vzpodbujanja kolektivnega dogovarjanja in socialnega dialoga ter sklenjenih kolektivnih pogodb. Namesto vzpodbujanja zagonskih podjetij bi bilo treba vzpodbujati notranje odkupe, medijske zadruge. Premalo odlo\u010dna je tudi vi\u0161ina financiranja in ostaja vezana na vi\u0161ino pobranega RTV-prispevka v predhodnem letu, toda vemo, da se RTV-prispevek ni zvi\u0161eval (ali usklajeval z inflacijo) ve\u010d kot desetletje. Vpis v razvid medijev je zgolj administrativen, brez preverjanja izpolnjevanja pogojev in izdaje odlo\u010dbe. Prav tako mediju pri vpisu v razvid ni ve\u010d treba predlo\u017eiti programske zasnove, h kateri mora dati mnenje uredni\u0161tvo. Spra\u0161ujemo torej, kako bo novinar uveljavljal ugovor vesti, ki ga opredeljuje novi zakon, \u010de medij ne bo imel programske zasnove, kar bo brez ustreznega nadzora. Pogre\u0161amo tudi javne intervencije, ko gre za tako imenovane skupnostne medije, kot je Radio \u0160tudent. Predlog uvaja Nacionalni svet za medije, za katerega ministrstvo pravi, da bo \u00bbneodvisno strokovno telo\u00ab, \u010deprav bo njegovih 7 \u010dlanov imenoval DZ na predlog vlade. Med njegovimi nalogami pa je vse tisto, kar bi sicer morale biti naloge \u017ee obstoje\u010dega direktorata za medije, a jih ne izvaja. Glede krepitve in\u0161pektorata za (kulturo in) medije v predlogu ni nobenih novosti, zato nas skrbi pomanjkanje nadzora nad izvajanjem zakona. V Sindikatu novinarjev Slovenije smo v \u010dasu javne razprave pripravili in tudi oddali pripombe na predlog zakona o medijih (ZMed-1; EVA: 2023-3340-0019), ki ga je ministrstvo za kulturo 12. 12. 2023 dalo v javno obravnavo. Pripombe ZMED januar2024 Ve\u010d o predlogu zakona in pripombah sindikata pa lahko najdete na povezavah: Vro\u010di mikrofon Studio ob 17. Omizje Odmevi Aktualna tema (Radio Prvi) Kultura Pogovor z danskim profesorjem Kammerjem ob robu posveta o novem medijskem zakonu &nbsp;<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3481","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3481","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3481"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3481\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3489,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3481\/revisions\/3489"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3481"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3481"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}