{"id":3674,"date":"2025-04-09T10:04:50","date_gmt":"2025-04-09T08:04:50","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3674"},"modified":"2025-04-29T12:34:47","modified_gmt":"2025-04-29T10:34:47","slug":"ce-kot-druzba-stojimo-na-staliscu-da-ni-delujoce-demokracije-brez-delujocega-novinarstva-potem-mora-to-izhajati-iz-medijskega-zakona","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/ce-kot-druzba-stojimo-na-staliscu-da-ni-delujoce-demokracije-brez-delujocega-novinarstva-potem-mora-to-izhajati-iz-medijskega-zakona\/","title":{"rendered":"Predlog medijskega zakona ponekod sicer popravlja obstoje\u010dega, toda v njem pogre\u0161amo re\u0161itve za novinarstvo"},"content":{"rendered":"<p><strong>Stali\u0161\u010de Sindikata novinarjev Slovenije, druga obravnava predloga Zakona o medijih na Odboru DZ za kulturo, 8. april 2025<\/strong><\/p>\n<p>Ve\u010d kot leto dni je v obravnavi novi predlog medijskega zakona, s katerim predlagatelj med drugim napoveduje krepitev uredni\u0161ke in novinarske avtonomije ter finan\u010dno podporo \u010dasopisom. Toda tudi v tem \u010dasu so \u010dasopisi ostali brez kar nekaj novinarjev in drugih medijskih delavcev, nedavno smo na novinarski konferenci, s katerih navadno poro\u010damo o drugih, novinarji poro\u010dali o sebi. Odpustili so \u0161tiri novinarje Ve\u010dera, do konca leta \u0161e vsaj tri, na Delu so odpovedali pogodbo \u0161tirim, vsaj tak\u0161no \u0161tevilo je bilo tistih, ki so bili pred\u010dasno poslani v pokoj. Vodstvo Ve\u010dera je ob tem hkrati napovedalo ob\u010dutne spremembe, in sicer bo po novem jasno definiralo uredni\u0161ko politiko in nad njo izvajalo nadzor, komur to ne pa\u0161e, pa da lahko gre. Zakaj to razlagamo? Ker je z vidika krovnega medijskega zakona vpra\u0161anje, kaj lahko uredni\u0161tvo oz. novinarji in drugi medijski delavci v takih primerih naredijo, kak\u0161na orodja in vzvode imajo na voljo, da se tak\u0161nemu po\u010detju zoperstavijo in s tem varujejo to, kar jim je pri njihovem delu \u2013 kot je pokazala na\u0161a raziskava \u2013 najbolj pomembno, in to je odgovornost do javnosti?<\/p>\n<p>Medtem ko tudi ta predlog zakona med javni interes na podro\u010dju medijev, ki naj bi ga dr\u017eava krepila skozi financiranje iz dr\u017eavnega prora\u010duna, zapi\u0161e \u00bburedni\u0161ko in novinarsko avtonomijo ter neodvisnost medijev\u00ab in \u00bbspodbujanje samoregulacije v medijih\u00ab, pa iz nadaljnjih dolo\u010db pod poglavjem \u00bbFinan\u010dna podpora medijem\u00ab to ne izhaja. Sheme so sicer v primerjavi s prvim predlogom bolj jasno definirane, a \u0161e vedno predstavljajo pogoji in kriteriji nabor neobvezujo\u010dih mo\u017enosti, ki jih vlada z uredbo lahko dolo\u010di, lahko pa tudi ne, in to velja tudi v primeru sofinanciranja stro\u0161kov pla\u010d novinarjev (tudi ni jasno, kaj to sploh pomeni v praksi). \u010ceprav koalicija z dopolnili predlaga dopolnitev, da so finan\u010dne podpore ve\u010dletne, \u0161e vedno ostaja vpra\u0161anje, ali bo dr\u017eava kot skrbnik javne koristi in javnega interesa s tem pomagala lastnikom ali pa vlagala v novinarstvo.\u00a0 Pri posegih v medijske delodajalce tako pogosto citirani 74. \u010dlen ustave, ki govori o svobodni gospodarski pobudi, ima \u0161e dve alineji, ena od njih pravi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. In v sindikatu zagovarjamo stali\u0161\u010de, da je novinarstvo javna korist, zato je regulacija potrebna.<\/p>\n<p>Pri tem je zanimivo, da koalicija z dopolnili predlaga \u010drtanje dveh alinej \u2013 meril, in sicer \u00bbzagotavljanje visoke stopnje pravne za\u0161\u010dite in socialne varnosti za zaposlene kot tudi pogodbene novinarje in druge delavce v medijih\u00ab in \u00bbureditev pravic in obveznosti novinarjev s kolektivno pogodbo\u00ab. Na to je v svojem mnenju sicer opozorila zakonodajno-pravna slu\u017eba DZ, toda \u010drtanja ni predlagala, zapisala je le, da morajo biti merila oblikovana tako, da prijavitelju omogo\u010dajo vpliv na dose\u017eeno \u0161tevilo to\u010dk. Tako pa je edina omemba kolektivne pogodbe, ki bi okrepila delavske pravice novinarjev in drugih delavcev v medijih, v predlogu dopolnil koalicije \u010drtana iz zakona.<\/p>\n<p>5. \u010dlen predloga zakona sicer opredeljuje uredni\u0161ko in novinarsko avtonomijo, predlagatelj v obrazlo\u017eitvi zapi\u0161e, da ohranja vse v obstoje\u010dem zakonu o medijih dolo\u010dene institute avtonomije, toda ni povsem tako. Medtem ko ostaja avtonomija omejena s programsko zasnovo medija in temeljnim aktom izdajatelja, pa v predlogu zakona ni obveznosti izdajatelja, da ju sprejme, hkrati je \u010drtana tudi obveznost, da mora pred spremembo programske zasnove pridobiti vsaj mnenje uredni\u0161tva, kot to velja zdaj. In \u010deprav predlagatelj v obrazlo\u017eitvi predloga zakona zapi\u0161e, da v njem dolo\u010da nekaj \u00bbdodatnih ukrepov\u00ab za pove\u010danje avtonomije novinarjev, pri \u010demer navaja, da ima novinar pravico zavrniti prispevek, ki ni v skladu s kodeksom ali pa da se novinarju zaradi izra\u017eanja mnenj in stali\u0161\u010d ne sme odpovedati delovnega razmerja, se spra\u0161ujemo, kako si novinarji v praksi lahko s tem pomagajo, denimo, v primeru, ko je uradni razlog odpovedi pogodbe \u00bbposlovni razlog\u00ab?<\/p>\n<p>V sindikatu vztrajamo, da bi morala dr\u017eava skozi financiranje javnega interesa na podro\u010dju medijev v prvi vrsti spodbujati profesionalno novinarsko delo ter uredni\u0161ko in novinarsko avtonomijo, lokalno in regionalno novinarstvo, v okviru kriterijev pa tudi medijsko zadru\u017eni\u0161tvo in notranje odkupe ter skupnostne medije.<\/p>\n<p>Glede medijske koncentracije: medijski trg v Sloveniji je \u017ee koncentriran, poro\u010dilo o medijski pluralnosti za Slovenijo poudarja visoko tveganje za medijsko pluralnost, a predlog zakona po na\u0161i oceni ne ponuja re\u0161itev za tak\u0161no obstoje\u010de stanje. Predlog namre\u010d predvideva priglasitev koncentracije Akosu oziroma po novem AVK \u00bbpred za\u010detkom njenega izvr\u0161evanja\u00ab oziroma najpozneje v 30 dneh od tega.<\/p>\n<p>Hkrati je z vidika koncentracije zanimivo tudi \u010drtanje zdaj veljavne (\u010deprav v praksi zlorabljene) hkratne prepovedi izdajanja splo\u0161noinformativnega tiskanega dnevnika ter radijskega in televizijskega programa, predlagatelj zakona tega \u010drtanja tudi ne pojasni. Prav tako je nenavaden 48. \u010dlen predloga zakona, ki bi po novem dovoljeval povezovanje lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena v mre\u017ee. Po sedanjem zakonu je tak\u0161no povezovanje za programe posebnega pomena prepovedano, je pa v praksi do tega \u017ee pri\u0161lo, toda to \u0161e ne pomeni, da je to treba legalizirati. Medtem ko predlagatelj v obrazlo\u017eitvi tu pi\u0161e o ekonomski vzdr\u017enosti, ugotavljamo, da lokalne radijske postaje, ki so se povezale v mre\u017ee, zdru\u017eujejo uredni\u0161tva in se tako zmanj\u0161ujejo, izgubljajo svojo samostojnost, kar vpliva na pravico do obve\u0161\u010denosti v lokalnih okoljih, kar pa naj bi bil v prvi vrsti razlog, da imamo status posebnega pomena.<\/p>\n<p>\u010ceprav predlagatelj v oceni stanja k predlogu zakona v ve\u010dji meri pravilno povzema slabo stanje v medijih pri nas, pa iz besedila predloga zakona po na\u0161i oceni niso razvidni ukrepi in pogoji, ki bi v to odlo\u010dno posegli. V Sindikatu novinarjev Slovenije zato vztrajamo na stali\u0161\u010du, ki smo ga podali januarja lani ob prvem osnutku besedila: da predlog zakona ponekod sicer popravlja obstoje\u010di zakon, toda v njem pogre\u0161amo napredne in odlo\u010dne re\u0161itve za novinarstvo. Jasno sicer je, da zgolj sprememba medijskega zakona za to ne bo dovolj, toda \u010de kot dru\u017eba stojimo na stali\u0161\u010du, da ni delujo\u010de demokracije brez delujo\u010dega novinarstva, mora to iz medijskega zakona izhajati.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Stali\u0161\u010de Sindikata novinarjev Slovenije, druga obravnava predloga Zakona o medijih na Odboru DZ za kulturo, 8. april 2025 Ve\u010d kot leto dni je v obravnavi novi predlog medijskega zakona, s katerim predlagatelj med drugim napoveduje krepitev uredni\u0161ke in novinarske avtonomije ter finan\u010dno podporo \u010dasopisom. Toda tudi v tem \u010dasu so \u010dasopisi ostali brez kar nekaj novinarjev in drugih medijskih delavcev, nedavno smo na novinarski konferenci, s katerih navadno poro\u010damo o drugih, novinarji poro\u010dali o sebi. Odpustili so \u0161tiri novinarje Ve\u010dera, do konca leta \u0161e vsaj tri, na Delu so odpovedali pogodbo \u0161tirim, vsaj tak\u0161no \u0161tevilo je bilo tistih, ki so bili pred\u010dasno poslani v pokoj. Vodstvo Ve\u010dera je ob tem hkrati napovedalo ob\u010dutne spremembe, in sicer bo po novem jasno definiralo uredni\u0161ko politiko in nad njo izvajalo nadzor, komur to ne pa\u0161e, pa da lahko gre. Zakaj to razlagamo? Ker je z vidika krovnega medijskega zakona vpra\u0161anje, kaj lahko uredni\u0161tvo oz. novinarji in drugi medijski delavci v takih primerih naredijo, kak\u0161na orodja in vzvode imajo na voljo, da se tak\u0161nemu po\u010detju zoperstavijo in s tem varujejo to, kar jim je pri njihovem delu \u2013 kot je pokazala na\u0161a raziskava \u2013 najbolj pomembno, in to je odgovornost do javnosti? Medtem ko tudi ta predlog zakona med javni interes na podro\u010dju medijev, ki naj bi ga dr\u017eava krepila skozi financiranje iz dr\u017eavnega prora\u010duna, zapi\u0161e \u00bburedni\u0161ko in novinarsko avtonomijo ter neodvisnost medijev\u00ab in \u00bbspodbujanje samoregulacije v medijih\u00ab, pa iz nadaljnjih dolo\u010db pod poglavjem \u00bbFinan\u010dna podpora medijem\u00ab to ne izhaja. Sheme so sicer v primerjavi s prvim predlogom bolj jasno definirane, a \u0161e vedno predstavljajo pogoji in kriteriji nabor neobvezujo\u010dih mo\u017enosti, ki jih vlada z uredbo lahko dolo\u010di, lahko pa tudi ne, in to velja tudi v primeru sofinanciranja stro\u0161kov pla\u010d novinarjev (tudi ni jasno, kaj to sploh pomeni v praksi). \u010ceprav koalicija z dopolnili predlaga dopolnitev, da so finan\u010dne podpore ve\u010dletne, \u0161e vedno ostaja vpra\u0161anje, ali bo dr\u017eava kot skrbnik javne koristi in javnega interesa s tem pomagala lastnikom ali pa vlagala v novinarstvo.\u00a0 Pri posegih v medijske delodajalce tako pogosto citirani 74. \u010dlen ustave, ki govori o svobodni gospodarski pobudi, ima \u0161e dve alineji, ena od njih pravi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. In v sindikatu zagovarjamo stali\u0161\u010de, da je novinarstvo javna korist, zato je regulacija potrebna. Pri tem je zanimivo, da koalicija z dopolnili predlaga \u010drtanje dveh alinej \u2013 meril, in sicer \u00bbzagotavljanje visoke stopnje pravne za\u0161\u010dite in socialne varnosti za zaposlene kot tudi pogodbene novinarje in druge delavce v medijih\u00ab in \u00bbureditev pravic in obveznosti novinarjev s kolektivno pogodbo\u00ab. Na to je v svojem mnenju sicer opozorila zakonodajno-pravna slu\u017eba DZ, toda \u010drtanja ni predlagala, zapisala je le, da morajo biti merila oblikovana tako, da prijavitelju omogo\u010dajo vpliv na dose\u017eeno \u0161tevilo to\u010dk. Tako pa je edina omemba kolektivne pogodbe, ki bi okrepila delavske pravice novinarjev in drugih delavcev v medijih, v predlogu dopolnil koalicije \u010drtana iz zakona. 5. \u010dlen predloga zakona sicer opredeljuje uredni\u0161ko in novinarsko avtonomijo, predlagatelj v obrazlo\u017eitvi zapi\u0161e, da ohranja vse v obstoje\u010dem zakonu o medijih dolo\u010dene institute avtonomije, toda ni povsem tako. Medtem ko ostaja avtonomija omejena s programsko zasnovo medija in temeljnim aktom izdajatelja, pa v predlogu zakona ni obveznosti izdajatelja, da ju sprejme, hkrati je \u010drtana tudi obveznost, da mora pred spremembo programske zasnove pridobiti vsaj mnenje uredni\u0161tva, kot to velja zdaj. In \u010deprav predlagatelj v obrazlo\u017eitvi predloga zakona zapi\u0161e, da v njem dolo\u010da nekaj \u00bbdodatnih ukrepov\u00ab za pove\u010danje avtonomije novinarjev, pri \u010demer navaja, da ima novinar pravico zavrniti prispevek, ki ni v skladu s kodeksom ali pa da se novinarju zaradi izra\u017eanja mnenj in stali\u0161\u010d ne sme odpovedati delovnega razmerja, se spra\u0161ujemo, kako si novinarji v praksi lahko s tem pomagajo, denimo, v primeru, ko je uradni razlog odpovedi pogodbe \u00bbposlovni razlog\u00ab? V sindikatu vztrajamo, da bi morala dr\u017eava skozi financiranje javnega interesa na podro\u010dju medijev v prvi vrsti spodbujati profesionalno novinarsko delo ter uredni\u0161ko in novinarsko avtonomijo, lokalno in regionalno novinarstvo, v okviru kriterijev pa tudi medijsko zadru\u017eni\u0161tvo in notranje odkupe ter skupnostne medije. Glede medijske koncentracije: medijski trg v Sloveniji je \u017ee koncentriran, poro\u010dilo o medijski pluralnosti za Slovenijo poudarja visoko tveganje za medijsko pluralnost, a predlog zakona po na\u0161i oceni ne ponuja re\u0161itev za tak\u0161no obstoje\u010de stanje. Predlog namre\u010d predvideva priglasitev koncentracije Akosu oziroma po novem AVK \u00bbpred za\u010detkom njenega izvr\u0161evanja\u00ab oziroma najpozneje v 30 dneh od tega. Hkrati je z vidika koncentracije zanimivo tudi \u010drtanje zdaj veljavne (\u010deprav v praksi zlorabljene) hkratne prepovedi izdajanja splo\u0161noinformativnega tiskanega dnevnika ter radijskega in televizijskega programa, predlagatelj zakona tega \u010drtanja tudi ne pojasni. Prav tako je nenavaden 48. \u010dlen predloga zakona, ki bi po novem dovoljeval povezovanje lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena v mre\u017ee. Po sedanjem zakonu je tak\u0161no povezovanje za programe posebnega pomena prepovedano, je pa v praksi do tega \u017ee pri\u0161lo, toda to \u0161e ne pomeni, da je to treba legalizirati. Medtem ko predlagatelj v obrazlo\u017eitvi tu pi\u0161e o ekonomski vzdr\u017enosti, ugotavljamo, da lokalne radijske postaje, ki so se povezale v mre\u017ee, zdru\u017eujejo uredni\u0161tva in se tako zmanj\u0161ujejo, izgubljajo svojo samostojnost, kar vpliva na pravico do obve\u0161\u010denosti v lokalnih okoljih, kar pa naj bi bil v prvi vrsti razlog, da imamo status posebnega pomena. \u010ceprav predlagatelj v oceni stanja k predlogu zakona v ve\u010dji meri pravilno povzema slabo stanje v medijih pri nas, pa iz besedila predloga zakona po na\u0161i oceni niso razvidni ukrepi in pogoji, ki bi v to odlo\u010dno posegli. V Sindikatu novinarjev Slovenije zato vztrajamo na stali\u0161\u010du, ki smo ga podali januarja lani ob prvem osnutku besedila: da predlog zakona ponekod sicer popravlja obstoje\u010di zakon, toda v njem pogre\u0161amo napredne in odlo\u010dne re\u0161itve za novinarstvo. Jasno sicer je, da zgolj sprememba medijskega zakona za to ne bo dovolj, toda \u010de kot dru\u017eba stojimo na stali\u0161\u010du, da ni delujo\u010de demokracije brez delujo\u010dega novinarstva, mora to iz medijskega zakona izhajati.<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3674","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3674","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3674"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3674\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3681,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3674\/revisions\/3681"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3674"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3674"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3674"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}