{"id":3678,"date":"2025-04-29T12:31:47","date_gmt":"2025-04-29T10:31:47","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3678"},"modified":"2025-07-25T13:00:14","modified_gmt":"2025-07-25T11:00:14","slug":"ni-delujoce-demokracije-brez-delujocega-novinarstva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/ni-delujoce-demokracije-brez-delujocega-novinarstva\/","title":{"rendered":"Ni delujo\u010de demokracije brez delujo\u010dega novinarstva"},"content":{"rendered":"

Pred 1. in 3. majem: izjava izvr\u0161nega odbora Sindikata novinarjev Slovenije<\/em><\/p>\n

Ni delujo\u010de demokracije brez delujo\u010dega novinarstva<\/strong><\/p>\n

Odpu\u0161\u010danja novinarjev in drugih medijskih delavcev, prelaganje dela na tiste, ki ostajajo, premalo mo\u017enosti za terensko in poglobljeno (novinarsko) delo, vse slab\u0161e pla\u010de, zasebno lastni\u0161tvo nad novinarstvom kot javno slu\u017ebo in slabljenje javnih medijev. To je na\u0161a realnost, toda to ni nekaj, na \u010demur je mogo\u010de graditi pravo novinarstvo.<\/strong><\/p>\n

Ve\u010d kot stoletje po \u010dika\u0161kih dogodkih, ko so delavci v za\u010detku maja 1886 zahtevali ve\u010d delavskih pravic, med njimi uzakonjen 8-urni delavnik, so zahteve po bolj\u0161ih pogojih dela znova na mestu. In praznik dela nas opominja, da delavske pravice niso dane, temve\u010d vseskozi izbojevane. Dva dni po 1. maju zaznamujemo dan svobode medijev. Dneva nista vsak sebi; spo\u0161tovanje pravic novinarjev in drugih delavcev v medijih, ki izhajajo iz dela, je nelo\u010dljivo povezano s svobodo medijev. In ta je pomembna za vse.<\/p>\n

V uredni\u0161tvih osrednjih slovenskih \u010dasopisov, namesto da bi jih krepili, znova odpu\u0161\u010dajo, in po izjavah njihovih poslovodstev oz. lastnikov je to (nova) normalnost.<\/strong> Pri Delu ra\u010dunajo, da bi se \u0161tevilo zaposlenih vsako leto moralo zni\u017eati za pribli\u017eno dvajset. Podatki za petletno obdobje, med letoma 2017 in 2023, ka\u017eejo, da je \u017ee tako: \u0161tevilo zaposlenih pri tem \u010dasopisu se je samo v tem obdobju zmanj\u0161alo s 312 na 222, s 146 zaposlenih na novinarskih delovnih mestih jih je bilo leta 2023 le \u0161e 113. Danes je njihovo \u0161tevilo \u0161e ni\u017eje. Medtem podatki iz Erarja ka\u017eejo, da je Delo v zadnjih dveh letih od Urada za okrevanje in odpornost prejelo ve\u010d kot milijon in pol evrov, od Ministrstva za kulturo pa v enakem obdobju nekaj ve\u010d kot sto tiso\u010d evrov.<\/p>\n

\u00bbV zadnjih mesecih je z Dela od\u0161lo pet kolegov. Potekajo tudi tako imenovane mehke oblike odpu\u0161\u010danja, ko starej\u0161i kolegi zadnja leta prek zavoda za zaposlovanje odhajajo v pokoj, ve\u010dinoma odhajajo z veseljem. Kolegov, ki odidejo, poslovodstvo ne nadome\u0161\u010da. To pa pove\u010duje obremenjenost novinarjev, ki ostajajo,\u00ab <\/em>so nedavno opozorili v Sindikatu novinarjev Dela.<\/p>\n

Podobno opozarjajo tudi zaposleni na Dnevniku, medtem ko je podjetje v zadnjih dveh letih od Ministrstva za kulturo prejelo skoraj 80 tiso\u010d evrov, podobno vsoto letos tudi od Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. V Sindikatu novinarjev in delavcev Dnevnika spomnijo na \u0161tevilne \u00bbtihe odhode\u00ab iz novinarstva zaradi degradacije poklica, toda nov medijski zakon tega v ni\u010demer ne spreminja: \u00bbV predlogu zakona ni ustrezno obravnavano pogojevanje finan\u010dne pomo\u010di, in sicer na na\u010din, da bo ta pomo\u010d res pri\u0161la do ustreznih naslovnikov, to je do podpla\u010danih in preobremenjenih novinarjev, lektorjev, fotografov, tehni\u010dnih urednikov, infografikov, redaktorjev in tako dalje.\u00ab<\/em><\/p>\n

Z odpu\u0161\u010danji in tihimi odhodi se soo\u010dajo tudi na Primorskih novicah in Ve\u010deru. Pri zadnjem so nedavno izro\u010dili odpovedi trem novinarjem, \u0161e enega so pred\u010dasno poslali v pokoj, pri \u010demer je eden od razlogov za odpu\u0161\u010danje zmanj\u0161anje regionalnih in lokalnih tem oz. ker bodo te nadome\u0161\u010dali z zunanjim partnerjem. Toda temu istemu \u010dasopisnemu podjetju je Ministrstvo za kulturo za leto\u0161nje leto odobrilo 95.000 evrov sredstev prav za pokrivanje regionalnih in lokalnih vsebin v \u010dasopisu.<\/p>\n

Pri najpomembnej\u0161em regionalnem \u010dasopisu na Primorskem so zaposleni \u2013 zaradi re\u0161evanja podjetja \u2013 pred nekaj leti pristali na zamrznitev dodatka za stalnost in vpla\u010dila dodatnih premij za pokojnine, toda vodstvo je zmanj\u0161evalo \u0161tevilo zaposlenih, delo prelagalo na tiste, ki so ostali, in jim celo odpovedalo kolektivno pogodbo.<\/p>\n

\u0160tevilo zaposlenih se je v tem \u010dasu zni\u017eevalo tudi na Slovenski tiskovni agenciji in javni Radioteleviziji Slovenija; tam jih je od 2.239 leta 2017 delalo pet let pozneje \u0161e nekaj ve\u010d kot dva tiso\u010d.<\/p>\n

\u010ce je delo v novinarstvu \u0161e pred dvema desetletjema za mnoge pomenilo bolj\u0161i dru\u017ebeni status in bolj\u0161e pla\u010dilo, danes za \u0161tevilne delavce v medijih ni ve\u010d tako.<\/strong> Pla\u010de v \u010dasopisnih hi\u0161ah se niso uskladile z inflacijo vsaj od leta 2009, in ta od takrat pa do danes zna\u0161a skoraj 40 odstotkov. In medtem ko se o pla\u010dah na RTV Slovenija govori zgolj skozi na spletu objavljeni seznam 50 tam najbolje pla\u010danih, se pri tem pozablja na \u0161tevilne druge, ki ne dosegajo niti dr\u017eavnega povpre\u010dja. Podatki za leto pred pla\u010dno reformo ka\u017eejo, da so bile osnovne bruto pla\u010de (brez napredovanj in dodatkov) pri kar 76 % zaposlenih na RTV Slovenija ni\u017eje od lanskoletnega dr\u017eavnega povpre\u010dja.<\/p>\n

Dr\u017eava kot skrbnica javnega bi morala poskrbeti za pogoje, v katerih bi novinarstvo lahko delovalo in se razvijalo. Toda tudi predlagani zakon o medijih za to ne ponuja re\u0161itev;<\/strong> financiranje programskih vsebin zasebnih medijev ostaja podobno (sporno) kot doslej, do obstoje\u010de medijske koncentracije je zakon brezbri\u017een, hkrati jo v nekaterih delih celo legalizira, hkrati pa ne krepi avtonomije uredni\u0161kih kolektivov, da bi se ti lahko zoperstavljali kapitalskim in politi\u010dnim pritiskom, prav tako ne prina\u0161a vzpodbud za notranje odkupe in medijsko zadru\u017eni\u0161tvo.<\/p>\n

Dr\u017eava kot ustanoviteljica pu\u0161\u010da na cedilu tudi osrednjo medijsko institucijo v dr\u017eavi, ki naj bi bila, kot pi\u0161e na spletni strani Ministrstva za kulturo, \u00bbjavna dobrina, ki jo je treba sistemsko financirati ter tako poskrbeti za njeno finan\u010dno in uredni\u0161ko avtonomijo\u00ab. \u010ceprav je vlada z uredbo letos nekoliko popravila vi\u0161ino RTV-prispevka, to ne bo re\u0161ilo finan\u010dnih te\u017eav javnega zavoda in k njim je prispevala tudi dr\u017eava. Od leta 2012 nespremenjeni prispevek, dogovori s sindikati o (potrebnih) dvigih pla\u010d, za katere pa nobena vlada (tudi aktualna ne) ni zagotovila denarja, \u010deprav se je k temu zavezala, in nalaganje novih obveznosti brez ustreznega pla\u010dila pu\u0161\u010dajo sledi.<\/strong> Tudi z novoletno obljubo, da bo za delovanje RTV iz dr\u017eavnega prora\u010duna vlada namenila dodatni denar, se ni zgodilo ni\u010d. \u00bbTo je pot do cenzure RTV, in to v predvolilnem \u010dasu,\u00ab je na nedavni seji sveta RTV Slovenija dejal njegov predsednik. Toda \u00bbalternativni scenariji\u00ab, kot so jih risali na tej seji, so \u00bbprestrukturiranje, program prese\u017enih delavcev, var\u010devanje, klestenje\u00ab. Toda to bi pomenilo dodatno kadrovsko in programsko siroma\u0161enje ter odmik od ideje javne radiotelevizije. Njeno programsko ponudbo se \u2013 o\u010ditno \u2013 obravnava kot funkcijo poslovnega rezultata, ne pa kot funkcijo izvajanja javne slu\u017ebe.<\/p>\n

Stiskanje s pla\u010dami, nenehno \u017euganje z odpu\u0161\u010danji in nezadostna sredstva s strani dr\u017eave kot ustanoviteljice, ko gre za javni medij, ka\u017eejo na \u0161ir\u0161o prekarizacijo novinarskega in drugih poklicev v medijih, ki se ji bo treba upreti. Za zdaj ta boj ostaja na ple\u010dih nekaj posameznikov in vse manj\u0161ih (novinarskih) kolektivov. Da bi kaj spremenili, se bo treba povezati \u0161ir\u0161e in nastopiti proti \u0161kodo\u017eeljnim politi\u010dnim in ekonomskim te\u017enjam, ki bi kr\u010dile \u0161e tisto malo javnega v novinarskem prostoru in \u0161irile (koncentrirale) zasebno s skupnim ciljem podreditve novinarstva, ki naj slu\u017ei ozkim interesom. Toda \u010de kot dru\u017eba stojimo na stali\u0161\u010du, da ni delujo\u010de demokracije brez delujo\u010dega novinarstva, je skrajni \u010das, da to zahtevamo.<\/strong><\/p>\n

Solidarnost in akcija, ne tekmovanje in molk! \u017divela praznik dela in svoboda medijev!<\/p>\n

Izvr\u0161ni odbor Sindikata novinarjev Slovenije<\/p>\n

V Ljubljani, 29. aprila 2025<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred 1. in 3. majem: izjava izvr\u0161nega odbora Sindikata novinarjev Slovenije Ni delujo\u010de demokracije brez delujo\u010dega novinarstva Odpu\u0161\u010danja novinarjev in drugih medijskih delavcev, prelaganje dela na tiste, ki ostajajo, premalo mo\u017enosti za terensko in poglobljeno (novinarsko) delo, vse slab\u0161e pla\u010de, zasebno lastni\u0161tvo nad novinarstvom kot javno slu\u017ebo in slabljenje javnih medijev. To je na\u0161a realnost, toda to ni nekaj, na \u010demur je mogo\u010de graditi pravo novinarstvo. Ve\u010d kot stoletje po \u010dika\u0161kih dogodkih, ko so delavci v za\u010detku maja 1886 zahtevali ve\u010d delavskih pravic, med njimi uzakonjen 8-urni delavnik, so zahteve po bolj\u0161ih pogojih dela znova na mestu. In praznik dela nas opominja, da delavske pravice niso dane, temve\u010d vseskozi izbojevane. Dva dni po 1. maju zaznamujemo dan svobode medijev. Dneva nista vsak sebi; spo\u0161tovanje pravic novinarjev in drugih delavcev v medijih, ki izhajajo iz dela, je nelo\u010dljivo povezano s svobodo medijev. In ta je pomembna za vse. V uredni\u0161tvih osrednjih slovenskih \u010dasopisov, namesto da bi jih krepili, znova odpu\u0161\u010dajo, in po izjavah njihovih poslovodstev oz. lastnikov je to (nova) normalnost. Pri Delu ra\u010dunajo, da bi se \u0161tevilo zaposlenih vsako leto moralo zni\u017eati za pribli\u017eno dvajset. Podatki za petletno obdobje, med letoma 2017 in 2023, ka\u017eejo, da je \u017ee tako: \u0161tevilo zaposlenih pri tem \u010dasopisu se je samo v tem obdobju zmanj\u0161alo s 312 na 222, s 146 zaposlenih na novinarskih delovnih mestih jih je bilo leta 2023 le \u0161e 113. Danes je njihovo \u0161tevilo \u0161e ni\u017eje. Medtem podatki iz Erarja ka\u017eejo, da je Delo v zadnjih dveh letih od Urada za okrevanje in odpornost prejelo ve\u010d kot milijon in pol evrov, od Ministrstva za kulturo pa v enakem obdobju nekaj ve\u010d kot sto tiso\u010d evrov. \u00bbV zadnjih mesecih je z Dela od\u0161lo pet kolegov. Potekajo tudi tako imenovane mehke oblike odpu\u0161\u010danja, ko starej\u0161i kolegi zadnja leta prek zavoda za zaposlovanje odhajajo v pokoj, ve\u010dinoma odhajajo z veseljem. Kolegov, ki odidejo, poslovodstvo ne nadome\u0161\u010da. To pa pove\u010duje obremenjenost novinarjev, ki ostajajo,\u00ab so nedavno opozorili v Sindikatu novinarjev Dela. Podobno opozarjajo tudi zaposleni na Dnevniku, medtem ko je podjetje v zadnjih dveh letih od Ministrstva za kulturo prejelo skoraj 80 tiso\u010d evrov, podobno vsoto letos tudi od Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. V Sindikatu novinarjev in delavcev Dnevnika spomnijo na \u0161tevilne \u00bbtihe odhode\u00ab iz novinarstva zaradi degradacije poklica, toda nov medijski zakon tega v ni\u010demer ne spreminja: \u00bbV predlogu zakona ni ustrezno obravnavano pogojevanje finan\u010dne pomo\u010di, in sicer na na\u010din, da bo ta pomo\u010d res pri\u0161la do ustreznih naslovnikov, to je do podpla\u010danih in preobremenjenih novinarjev, lektorjev, fotografov, tehni\u010dnih urednikov, infografikov, redaktorjev in tako dalje.\u00ab Z odpu\u0161\u010danji in tihimi odhodi se soo\u010dajo tudi na Primorskih novicah in Ve\u010deru. Pri zadnjem so nedavno izro\u010dili odpovedi trem novinarjem, \u0161e enega so pred\u010dasno poslali v pokoj, pri \u010demer je eden od razlogov za odpu\u0161\u010danje zmanj\u0161anje regionalnih in lokalnih tem oz. ker bodo te nadome\u0161\u010dali z zunanjim partnerjem. Toda temu istemu \u010dasopisnemu podjetju je Ministrstvo za kulturo za leto\u0161nje leto odobrilo 95.000 evrov sredstev prav za pokrivanje regionalnih in lokalnih vsebin v \u010dasopisu. Pri najpomembnej\u0161em regionalnem \u010dasopisu na Primorskem so zaposleni \u2013 zaradi re\u0161evanja podjetja \u2013 pred nekaj leti pristali na zamrznitev dodatka za stalnost in vpla\u010dila dodatnih premij za pokojnine, toda vodstvo je zmanj\u0161evalo \u0161tevilo zaposlenih, delo prelagalo na tiste, ki so ostali, in jim celo odpovedalo kolektivno pogodbo. \u0160tevilo zaposlenih se je v tem \u010dasu zni\u017eevalo tudi na Slovenski tiskovni agenciji in javni Radioteleviziji Slovenija; tam jih je od 2.239 leta 2017 delalo pet let pozneje \u0161e nekaj ve\u010d kot dva tiso\u010d. \u010ce je delo v novinarstvu \u0161e pred dvema desetletjema za mnoge pomenilo bolj\u0161i dru\u017ebeni status in bolj\u0161e pla\u010dilo, danes za \u0161tevilne delavce v medijih ni ve\u010d tako. Pla\u010de v \u010dasopisnih hi\u0161ah se niso uskladile z inflacijo vsaj od leta 2009, in ta od takrat pa do danes zna\u0161a skoraj 40 odstotkov. In medtem ko se o pla\u010dah na RTV Slovenija govori zgolj skozi na spletu objavljeni seznam 50 tam najbolje pla\u010danih, se pri tem pozablja na \u0161tevilne druge, ki ne dosegajo niti dr\u017eavnega povpre\u010dja. Podatki za leto pred pla\u010dno reformo ka\u017eejo, da so bile osnovne bruto pla\u010de (brez napredovanj in dodatkov) pri kar 76 % zaposlenih na RTV Slovenija ni\u017eje od lanskoletnega dr\u017eavnega povpre\u010dja. Dr\u017eava kot skrbnica javnega bi morala poskrbeti za pogoje, v katerih bi novinarstvo lahko delovalo in se razvijalo. Toda tudi predlagani zakon o medijih za to ne ponuja re\u0161itev; financiranje programskih vsebin zasebnih medijev ostaja podobno (sporno) kot doslej, do obstoje\u010de medijske koncentracije je zakon brezbri\u017een, hkrati jo v nekaterih delih celo legalizira, hkrati pa ne krepi avtonomije uredni\u0161kih kolektivov, da bi se ti lahko zoperstavljali kapitalskim in politi\u010dnim pritiskom, prav tako ne prina\u0161a vzpodbud za notranje odkupe in medijsko zadru\u017eni\u0161tvo. Dr\u017eava kot ustanoviteljica pu\u0161\u010da na cedilu tudi osrednjo medijsko institucijo v dr\u017eavi, ki naj bi bila, kot pi\u0161e na spletni strani Ministrstva za kulturo, \u00bbjavna dobrina, ki jo je treba sistemsko financirati ter tako poskrbeti za njeno finan\u010dno in uredni\u0161ko avtonomijo\u00ab. \u010ceprav je vlada z uredbo letos nekoliko popravila vi\u0161ino RTV-prispevka, to ne bo re\u0161ilo finan\u010dnih te\u017eav javnega zavoda in k njim je prispevala tudi dr\u017eava. Od leta 2012 nespremenjeni prispevek, dogovori s sindikati o (potrebnih) dvigih pla\u010d, za katere pa nobena vlada (tudi aktualna ne) ni zagotovila denarja, \u010deprav se je k temu zavezala, in nalaganje novih obveznosti brez ustreznega pla\u010dila pu\u0161\u010dajo sledi. Tudi z novoletno obljubo, da bo za delovanje RTV iz dr\u017eavnega prora\u010duna vlada namenila dodatni denar, se ni zgodilo ni\u010d. \u00bbTo je pot do cenzure RTV, in to v predvolilnem \u010dasu,\u00ab je na nedavni seji sveta RTV Slovenija dejal njegov predsednik. Toda \u00bbalternativni scenariji\u00ab, kot so jih risali na tej seji, so \u00bbprestrukturiranje, program prese\u017enih delavcev, var\u010devanje, klestenje\u00ab. Toda to bi pomenilo dodatno kadrovsko in programsko siroma\u0161enje ter odmik od ideje javne radiotelevizije. Njeno programsko ponudbo se \u2013 o\u010ditno \u2013 obravnava kot funkcijo poslovnega rezultata, ne pa kot funkcijo izvajanja javne slu\u017ebe. Stiskanje s pla\u010dami, nenehno \u017euganje z odpu\u0161\u010danji in nezadostna sredstva s strani dr\u017eave kot ustanoviteljice, ko gre za javni medij, ka\u017eejo na \u0161ir\u0161o prekarizacijo novinarskega in drugih poklicev v medijih, […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3678","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3678","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3678"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3678\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3680,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3678\/revisions\/3680"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3678"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3678"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3678"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}