{"id":3685,"date":"2025-05-06T10:22:09","date_gmt":"2025-05-06T08:22:09","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3685"},"modified":"2025-05-06T10:22:09","modified_gmt":"2025-05-06T08:22:09","slug":"za-javno-radiotelevizijo-slovenija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/za-javno-radiotelevizijo-slovenija\/","title":{"rendered":"Za javno Radiotelevizijo Slovenija!"},"content":{"rendered":"

Ob 1. maju in dnevu svobode medijev 3. maja novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija opozarjamo na negotove in kriti\u010dne razmere na javni Radioteleviziji Slovenija. <\/em><\/p>\n

\u00bbPrestrukturiranje, program prese\u017enih delavcev, var\u010devanje, kle\u0161\u010denje, kr\u010denje programov\u00ab postajajo vizija prihodnosti javne radiotelevizije. Njena programska ponudba se \u2013 o\u010ditno \u2013 obravnava samo v okviru poslovnega rezultata, ne pa kot izvajanje javne slu\u017ebe. Nenehno var\u010devanje in krnjenje programsko-produkcijskega na\u010drta, ker ustanovitelj ne zagotavlja zadostnega financiranja javnega medija, to ustanovo vse bolj odmikata od njenega poslanstva v slovenski dru\u017ebi in dr\u017eavi.<\/p>\n

Javni medij skrbi za kakovostno informiranje javnosti, izobra\u017euje in vzgaja mlade generacije ob\u010dinstev, z dvema orkestroma in kakovostnim umetni\u0161kim programom je tudi polje ustvarjanja umetnosti in gojitve kulture. Nemoteno, kakovostno, profesionalno in stabilno delovanje javnega medija ni mogo\u010de brez kakovostnih in profesionalnih programskih, tehni\u010dnih, kreativnih, umetni\u0161kih delavcev in vseh zaposlenih, ki vsak na svojem podro\u010dju skrbijo za strokovno in profesionalno delovanje javnega zavoda.<\/p>\n

Ta javni medij je skozi svojo zgodovino do\u017eivel \u0161tevilna turbulentna obdobja, zaradi predanosti in profesionalnosti njegovih zaposlenih pa je doslej uspe\u0161no kljuboval viharjem in nenehnim pritiskom. Toda ker je njegovo pre\u017eivetje vse bolj odvisno od volje posamezne vlade, da zagotovi zadostna sredstva, to nevarno ogro\u017ea neodvisnost in tudi obstoj slovenske javne radiotelevizije.<\/p>\n

Politi\u010dna preigravanja zavirajo stabilno in trajno poslovanje javne radiotelevizije ter krnijo razvoj medija in njegovih zaposlenih in sodelavcev. Vi\u0161ina RTV-prispevka je bila letos prvi\u010d po letu 2012 vendarle usklajena z inflacijo, a je javni zavod iz tega naslova pred tem izgubil skoraj 10 milijonov evrov. Tako je leto\u0161nja uskladitev z inflacijo le obli\u017e na rano zaradi dolgoletnega finan\u010dnega in kadrovskega siroma\u0161enja javnega zavoda, zaradi \u010desar sta za\u010deli usihati lastna produkcija in ustvarjalnost.<\/p>\n

V zadnjih letih se \u0161tevilo zaposlenih v zavodu zmanj\u0161uje. Konec leta 2022 jih je bilo 2126 (skupaj z zaposlitvami za nadome\u0161\u010danje porodni\u0161kih in dalj\u0161ih bolni\u0161kih odsotnosti), zdaj enak obseg programa in drugih dejavnosti javne radiotelevizije opravlja nekaj ve\u010d kot 2040 zaposlenih. Zaradi vsakoletnega kr\u010denja sredstev in nenadome\u0161\u010danja zaposlenih, ki so se upokojili ali od\u0161li drugam, se ve\u010dina slu\u017eb, uredni\u0161tev in drugih programsko-produkcijskih enot javnega medija spoprijema s kadrovsko krizo. Tudi te\u017eave z organizacijo dela so postale vsakodnevne. Nestabilnost v \u0161tevilnih zaposlenih vzbuja ob\u010dutek negotovosti, zato odhajajo, prav tako imamo dolgotrajne bolni\u0161ke odsotnosti. Odhajajo\u010di se \u017ee leta ne nadome\u0161\u010dajo, dela pa je vse ve\u010d.<\/p>\n

Podpisniki smo zato osupli nad zamislimi o kr\u010denju \u0161tevila zaposlenih, po\u0161iljanju zaposlenih na \u010dakanje na delo in novih var\u010devalnih ukrepih, ki prihajajo z vrha RTV Slovenija. Razmere so \u017ee brez tovrstnih posegov marsikje skrb vzbujajo\u010de, kolektivi pa vse pogosteje delujejo le zaradi moralne zavezanosti, tovari\u0161tva in entuziazma.<\/p>\n

Po eni strani nenehno izpostavljamo pomen regionalnih vsebin, po drugi strani pa so prav regionalni centri vedno na prepihu financiranja. Dodatno var\u010devanje v regionalnih centrih v Kopru in Mariboru bi imelo najmanj\u0161i u\u010dinek, kar so in \u0161e bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato \u0161koda bila najve\u010dja.\u00a0 Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poro\u010danje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, \u010de ne \u0161e pomembnej\u0161i. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajo\u010de poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper in Radia Maribor z vsebinami bogatijo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava na\u0161ih vsebin je \u017ee zdaj vsakodnevna praksa. Me\u0161ana sporo\u010dila o pomenu regionalnih programov in vsebin prihajajo ravno v \u010dasu, ko Radio Maribor praznuje svojo 80. obletnico delovanja.<\/p>\n

Nenehna ponavljanja brez osnove, da je v javnem zavodu preve\u010d zaposlenih, da ne delajo dovolj, da je njihovo delo preve\u010d pla\u010dano in je du\u0161e\u010d stro\u0161ek, odganjajo zaposlene in mladi kader. \u010crtanje \u0161tudentskega dela bi v marsikaterem uredni\u0161tvu ali produkcijski enoti povzro\u010dilo zaustavitev dela, saj vodstva enot prav s \u0161tudentskim in honorarnim delom za\u010dasno nadome\u0161\u010dajo delavce, ki so od\u0161li.<\/p>\n

\u0160tudentsko delo je vsakokrat prva \u017ertev na hitro in brez poglobljenih analiz spisanih var\u010devalnih ukrepov, zaradi katerih se Radiotelevizija Slovenija ne more razvijati, saj ne vlaga v nujno pomlajevanje kadra, prenos znanja in pretok idej.<\/p>\n

Program prese\u017enih delavcev, o katerem se znova govori v javnem zavodu, je leta 2021 za\u010delo izvajati vodstvo RTV Slovenija pod taktirko Andreja Graha Whatmougha. Medtem ko smo v novinarskih sindikatih takrat opozorili na resne postopkovne in vsebinske pomanjkljivosti na\u010drtovanega odpu\u0161\u010danja ve\u010djega \u0161tevila delavcev in od vodstva zahtevali, da ga ustavi, smo hkrati opozorili na \u2013 \u0161e vedno \u2013 odprto sistemsko vpra\u0161anje. To je, kdo in na katerih pravnih temeljih lahko sprejme program razre\u0161evanja prese\u017enih delavcev na RTV Slovenija oziroma ali je v danih pravnih okvirih kolektivno odpu\u0161\u010danje zaposlenih v javnem zavodu sploh mogo\u010de.<\/p>\n

Po dolo\u010dbah 2. \u010dlena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, UL RS \u0161t. 96\/05 s spremembami in dopolnitvami) je dol\u017enost ustanovitelja (Republike Slovenije) zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredni\u0161ko neodvisnost RTV Slovenija ter primerno financiranje za izvajanje javne slu\u017ebe.<\/p>\n

Toda neizpolnjene ostajajo tudi zaveze vlade iz Stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko ni zagotovila sredstev za vi\u0161je stro\u0161ke dela, ki izhajajo iz sporazuma. Po na\u0161i oceni gre za ve\u010d kot 10 milijonov evrov. Sporazum o razre\u0161evanju stavkovnih zahtev (UL RS \u0161t. 80\/18) v IX. to\u010dki namre\u010d dolo\u010da, da se \u00bbvlada zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoje\u010dih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih prora\u010dunskih uporabnikov (vklju\u010dno z javnimi zavodi s podro\u010dja zdravstva in sociale, visoko\u0161olskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stro\u0161ke dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb\u00ab.<\/p>\n

Da zdaj\u0161nja pla\u010dna reforma prina\u0161a vi\u0161je stro\u0161ke dela tudi pri prora\u010dunskih uporabnikih, ki se financirajo tudi iz neprora\u010dunskih virov, so vlada in sindikati javnega sektorja zapisali v Dogovor o prenovi sistema pla\u010d in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v pla\u010dne razrede v javnem sektorju<\/em>, podpisanem novembra 2024, toda vlada tudi tokrat ni zagotovila sredstev za vi\u0161je stro\u0161ke dela v javnem zavodu RTV Slovenija, \u010deprav se je k temu zavezala v 9. to\u010dki tega dogovora.<\/p>\n

Podpisniki tega pisma soglasno opozarjamo, da je skupen interes vseh zagotoviti delovanje javnega zavoda tako, da se javna slu\u017eba na podro\u010dju radijske, televizijske in multimedijske dejavnosti opravlja ob spo\u0161tovanju in z uresni\u010devanjem temeljnih na\u010del delovanja javnega zavoda, ki jih dolo\u010da Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, UL RS,\u0161t.96\/05, s spremembami in dopolnitvami).<\/p>\n

Na\u010drtno zlorabljanje in uni\u010devanje javnega RTV se mora nehati!<\/p>\n

Odlo\u010devalce pozivamo, da pri iskanju odgovorov na vpra\u0161anja o prihodnosti javne radiotelevizije sledijo skupnemu cilju, in sicer zagotovitvi neodvisnosti javnega medija ter novinarske, uredni\u0161ke in institucionalne avtonomije. Ohranitev javne radiotelevizije kot najve\u010dje kulturne ustanove v dr\u017eavi, ki je tudi podlaga za umetnost in delo samostojnih ustvarjalcev, mora ostati del poslanstva javne radiotelevizije.<\/p>\n

Svet RTV Slovenija pozivamo, da opravlja svoje delo neodvisno, odgovorno do javnosti in zaposlenih ter preneha s pritiski na zaposlene in upravo javne radiotelevizije.<\/p>\n

Upravo RTV Slovenija pozivamo, da zaposlene in javnost seznani z jasno finan\u010dno in kadrovsko sliko javnega medija ter zavrne vsak poskus kadrovskega in programskega siroma\u0161enja zavoda.<\/p>\n

Ustanovitelja pozivamo, da javni radioteleviziji zagotovi zadostno in stabilno financiranje za opravljanje javne slu\u017ebe.<\/p>\n

Vitka javna radiotelevizija je \u0161ibka javna radiotelevizija. \u0160ibki in spolitizirani javni mediji, kot lahko vidimo v \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah, pomenijo tudi \u0161ibko demokracijo.<\/strong><\/p>\n

ZA JAVNO RTV!<\/p>\n

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija<\/p>\n

Aktiv ustvarjalcev Radia Slovenija<\/p>\n

Aktiv MMC<\/p>\n

Aktiv ustvarjalcev Radia Koper<\/p>\n

Aktiv novinarjev Radia Maribor<\/p>\n

Aktiv novinarjev Televizije Koper<\/p>\n

Sindikat novinarjev Slovenije<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ob 1. maju in dnevu svobode medijev 3. maja novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija opozarjamo na negotove in kriti\u010dne razmere na javni Radioteleviziji Slovenija. \u00bbPrestrukturiranje, program prese\u017enih delavcev, var\u010devanje, kle\u0161\u010denje, kr\u010denje programov\u00ab postajajo vizija prihodnosti javne radiotelevizije. Njena programska ponudba se \u2013 o\u010ditno \u2013 obravnava samo v okviru poslovnega rezultata, ne pa kot izvajanje javne slu\u017ebe. Nenehno var\u010devanje in krnjenje programsko-produkcijskega na\u010drta, ker ustanovitelj ne zagotavlja zadostnega financiranja javnega medija, to ustanovo vse bolj odmikata od njenega poslanstva v slovenski dru\u017ebi in dr\u017eavi. Javni medij skrbi za kakovostno informiranje javnosti, izobra\u017euje in vzgaja mlade generacije ob\u010dinstev, z dvema orkestroma in kakovostnim umetni\u0161kim programom je tudi polje ustvarjanja umetnosti in gojitve kulture. Nemoteno, kakovostno, profesionalno in stabilno delovanje javnega medija ni mogo\u010de brez kakovostnih in profesionalnih programskih, tehni\u010dnih, kreativnih, umetni\u0161kih delavcev in vseh zaposlenih, ki vsak na svojem podro\u010dju skrbijo za strokovno in profesionalno delovanje javnega zavoda. Ta javni medij je skozi svojo zgodovino do\u017eivel \u0161tevilna turbulentna obdobja, zaradi predanosti in profesionalnosti njegovih zaposlenih pa je doslej uspe\u0161no kljuboval viharjem in nenehnim pritiskom. Toda ker je njegovo pre\u017eivetje vse bolj odvisno od volje posamezne vlade, da zagotovi zadostna sredstva, to nevarno ogro\u017ea neodvisnost in tudi obstoj slovenske javne radiotelevizije. Politi\u010dna preigravanja zavirajo stabilno in trajno poslovanje javne radiotelevizije ter krnijo razvoj medija in njegovih zaposlenih in sodelavcev. Vi\u0161ina RTV-prispevka je bila letos prvi\u010d po letu 2012 vendarle usklajena z inflacijo, a je javni zavod iz tega naslova pred tem izgubil skoraj 10 milijonov evrov. Tako je leto\u0161nja uskladitev z inflacijo le obli\u017e na rano zaradi dolgoletnega finan\u010dnega in kadrovskega siroma\u0161enja javnega zavoda, zaradi \u010desar sta za\u010deli usihati lastna produkcija in ustvarjalnost. V zadnjih letih se \u0161tevilo zaposlenih v zavodu zmanj\u0161uje. Konec leta 2022 jih je bilo 2126 (skupaj z zaposlitvami za nadome\u0161\u010danje porodni\u0161kih in dalj\u0161ih bolni\u0161kih odsotnosti), zdaj enak obseg programa in drugih dejavnosti javne radiotelevizije opravlja nekaj ve\u010d kot 2040 zaposlenih. Zaradi vsakoletnega kr\u010denja sredstev in nenadome\u0161\u010danja zaposlenih, ki so se upokojili ali od\u0161li drugam, se ve\u010dina slu\u017eb, uredni\u0161tev in drugih programsko-produkcijskih enot javnega medija spoprijema s kadrovsko krizo. Tudi te\u017eave z organizacijo dela so postale vsakodnevne. Nestabilnost v \u0161tevilnih zaposlenih vzbuja ob\u010dutek negotovosti, zato odhajajo, prav tako imamo dolgotrajne bolni\u0161ke odsotnosti. Odhajajo\u010di se \u017ee leta ne nadome\u0161\u010dajo, dela pa je vse ve\u010d. Podpisniki smo zato osupli nad zamislimi o kr\u010denju \u0161tevila zaposlenih, po\u0161iljanju zaposlenih na \u010dakanje na delo in novih var\u010devalnih ukrepih, ki prihajajo z vrha RTV Slovenija. Razmere so \u017ee brez tovrstnih posegov marsikje skrb vzbujajo\u010de, kolektivi pa vse pogosteje delujejo le zaradi moralne zavezanosti, tovari\u0161tva in entuziazma. Po eni strani nenehno izpostavljamo pomen regionalnih vsebin, po drugi strani pa so prav regionalni centri vedno na prepihu financiranja. Dodatno var\u010devanje v regionalnih centrih v Kopru in Mariboru bi imelo najmanj\u0161i u\u010dinek, kar so in \u0161e bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato \u0161koda bila najve\u010dja.\u00a0 Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poro\u010danje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, \u010de ne \u0161e pomembnej\u0161i. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajo\u010de poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper in Radia Maribor z vsebinami bogatijo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava na\u0161ih vsebin je \u017ee zdaj vsakodnevna praksa. Me\u0161ana sporo\u010dila o pomenu regionalnih programov in vsebin prihajajo ravno v \u010dasu, ko Radio Maribor praznuje svojo 80. obletnico delovanja. Nenehna ponavljanja brez osnove, da je v javnem zavodu preve\u010d zaposlenih, da ne delajo dovolj, da je njihovo delo preve\u010d pla\u010dano in je du\u0161e\u010d stro\u0161ek, odganjajo zaposlene in mladi kader. \u010crtanje \u0161tudentskega dela bi v marsikaterem uredni\u0161tvu ali produkcijski enoti povzro\u010dilo zaustavitev dela, saj vodstva enot prav s \u0161tudentskim in honorarnim delom za\u010dasno nadome\u0161\u010dajo delavce, ki so od\u0161li. \u0160tudentsko delo je vsakokrat prva \u017ertev na hitro in brez poglobljenih analiz spisanih var\u010devalnih ukrepov, zaradi katerih se Radiotelevizija Slovenija ne more razvijati, saj ne vlaga v nujno pomlajevanje kadra, prenos znanja in pretok idej. Program prese\u017enih delavcev, o katerem se znova govori v javnem zavodu, je leta 2021 za\u010delo izvajati vodstvo RTV Slovenija pod taktirko Andreja Graha Whatmougha. Medtem ko smo v novinarskih sindikatih takrat opozorili na resne postopkovne in vsebinske pomanjkljivosti na\u010drtovanega odpu\u0161\u010danja ve\u010djega \u0161tevila delavcev in od vodstva zahtevali, da ga ustavi, smo hkrati opozorili na \u2013 \u0161e vedno \u2013 odprto sistemsko vpra\u0161anje. To je, kdo in na katerih pravnih temeljih lahko sprejme program razre\u0161evanja prese\u017enih delavcev na RTV Slovenija oziroma ali je v danih pravnih okvirih kolektivno odpu\u0161\u010danje zaposlenih v javnem zavodu sploh mogo\u010de. Po dolo\u010dbah 2. \u010dlena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, UL RS \u0161t. 96\/05 s spremembami in dopolnitvami) je dol\u017enost ustanovitelja (Republike Slovenije) zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredni\u0161ko neodvisnost RTV Slovenija ter primerno financiranje za izvajanje javne slu\u017ebe. Toda neizpolnjene ostajajo tudi zaveze vlade iz Stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko ni zagotovila sredstev za vi\u0161je stro\u0161ke dela, ki izhajajo iz sporazuma. Po na\u0161i oceni gre za ve\u010d kot 10 milijonov evrov. Sporazum o razre\u0161evanju stavkovnih zahtev (UL RS \u0161t. 80\/18) v IX. to\u010dki namre\u010d dolo\u010da, da se \u00bbvlada zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoje\u010dih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih prora\u010dunskih uporabnikov (vklju\u010dno z javnimi zavodi s podro\u010dja zdravstva in sociale, visoko\u0161olskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stro\u0161ke dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb\u00ab. Da zdaj\u0161nja pla\u010dna reforma prina\u0161a vi\u0161je stro\u0161ke dela tudi pri prora\u010dunskih uporabnikih, ki se financirajo tudi iz neprora\u010dunskih virov, so vlada in sindikati javnega sektorja zapisali v Dogovor o prenovi sistema pla\u010d in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v pla\u010dne razrede v javnem sektorju, podpisanem novembra 2024, toda vlada tudi tokrat ni zagotovila sredstev za vi\u0161je stro\u0161ke dela v javnem zavodu RTV Slovenija, \u010deprav se je k temu zavezala v 9. to\u010dki tega dogovora. Podpisniki tega pisma soglasno opozarjamo, da je skupen interes vseh zagotoviti delovanje javnega zavoda tako, da se javna slu\u017eba na podro\u010dju radijske, televizijske in multimedijske dejavnosti opravlja ob spo\u0161tovanju in z uresni\u010devanjem temeljnih na\u010del delovanja javnega zavoda, ki jih dolo\u010da Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, UL RS,\u0161t.96\/05, s spremembami in dopolnitvami). Na\u010drtno […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3685","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3685","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3685"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3685\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3686,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3685\/revisions\/3686"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3685"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3685"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3685"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}