Sindikat novinarjev Slovenije podpira izjavo Dru\u0161tva novinarjev Slovenije, ki so jo posredovali ob dnevu boja proti nasilju nad \u017eenskami. Tudi \u010dlanice sindikata so se pri svojem delu \u017ee sre\u010dale z razli\u010dnimi oblikami nasilja.<\/p>\n
Partnerji v mednarodnem projektu \u017denske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu<\/a> so ob za\u010detku mednarodnih dni boja proti nasilju nad \u017eenskami predstavili prve rezultate raziskave o polo\u017eaju novinark in medijskih delavk v posameznih dr\u017eavah. Rezultati za Slovenijo ka\u017eejo, da se je velika ve\u010dina novinark \u017ee soo\u010dila s katero od oblik nadlegovanja ali gro\u017eenj ter seksisti\u010dnimi in poni\u017eujo\u010dimi komentarji, tovrstna dejanja pa ve\u010dinoma ostajajo neprijavljena.<\/p>\n Raziskavo so izvedli Mediacentar Sarajevo<\/a> v Bosni in Hercegovini, Sindikat novinarjev Hrva\u0161ke<\/a> na Hrva\u0161kem, Sindikat kulture, umetnosti in medijev \u00bbNezavisnost\u00ab<\/a> v Srbiji ter\u00a0Dru\u0161tvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z Zavodom Krog<\/a> v Sloveniji. Raziskovalka Tja\u0161a Turn\u0161ek je predstavila rezultate slovenskega dela raziskave.\u00a0 Pridobivanje podatkov je zajemalo anonimni spletni vpra\u0161alnik, ki ga je v Sloveniji izpolnilo 115 novinark, kar predstavlja 8,7 odstotka vseh registriranih novinark v dr\u017eavi, poglobljene intervjuje (10) in ekspertne intervjuje (3), poleg tega pa \u0161e pregled zakonodaje in praks. Sodelujo\u010de so zastopale razli\u010dne vrste medijev, od javne in komercialnih televizij in javnega radia, do tiskanih, spletnih in razli\u010dnih neprofitnih medijev, ve\u010dinoma v starosti od 38 do 57 let.<\/p>\n Povod za raziskavo je bilo pomanjkanje podatkov o spolnem in drugem nadlegovanju v medijih, saj so obstoje\u010de raziskave fragmentirane, registri pa neprilagojeni. Tokratna metodologija je razlikovala med fizi\u010dnimi napadi in gro\u017enjami, diskriminacijo in kr\u0161itvami delavskih pravic, diskreditacijo in seksisti\u010dni komentarji, (ne)verbalnim spolnim nadlegovanjem in fizi\u010dnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava je ugotovila, da so med storilci tovrstnih dejanj, ki po ve\u010dini ostajajo neprijavljena, v polovici primerov sodelavci, v 30 odstotkih pa nadrejeni. Kar polovica novinark ne ve, ali mehanizmi za\u0161\u010dite znotraj organizacije, kjer so zaposlene, zajemajo spolno nadlegovanje.<\/p>\n Fizi\u010dne napade in gro\u017enje je \u017ee do\u017eivela skoraj tretjina novinark (31 odstotkov), najve\u010dkrat gre za gro\u017enje s fizi\u010dnim napadom ali s smrtjo med opravljanjem dela na terenu. Pogosteje so tovrstnih napadov dele\u017ene novinarke v sredini kariere, torej tiste, ki so javno \u017ee bolj prepoznavne. Skoraj polovica (44 odstotkov) \u017ertev tovrstnih gro\u017eenj ni podalo prijave nadrejenim ali policiji.<\/p>\n Z diskriminacijo na podlagi spola ali drugo kr\u0161itvijo delavskih pravic se je soo\u010dila ve\u010d kot polovica sodelujo\u010dih v raziskavi (55 odstotkov), tri \u010detrtine jih ni podalo prijave, tiste, ki so jo, pa so jo ve\u010dinoma profesionalnim zdru\u017eenjem (sindikatom).<\/p>\n Dale\u010d najve\u010dji je dele\u017e novinark, ki so \u017ee do\u017eivele diskreditacijo in seksisti\u010dne komentarje. Tu gre za komentarje, ki temeljijo na spolu ali \u017eenski seksualnosti, so neza\u017eeleni, poni\u017eevalni in povzro\u010dajo nelagodje. Denimo o videzu, \u017eenstvenosti, privla\u010dnosti, te\u017ei, slogu obla\u010denja, vedenju. Zraven raziskava uvr\u0161\u010da tudi \u0161ale, ki temeljijo na spolu ali seksualnosti. Tudi tu tri \u010detrtine \u017ertev tovrstnega vedenja sodelavcev, nadrejenih in posameznikov na spletu ni podalo prijave, kar ka\u017ee na sistemati\u010dno normalizacija tega vedenja in visoka nevidnost problematike.<\/p>\n Verbalno ali neverbalno spolno nadlegovanje je do\u017eivela \u010detrtina anketirank, najpogosteje v za\u010detku kariere. Fizi\u010dno spolno nadlegovanje, najpogosteje v obliki neprimernega dotikanja pa je potrdila tretjina novinark, prav tako v za\u010detku kariere. Med storilci so najpogosteje sodelavci (55 odstotkov), kar 97 odstotkov novinark zaradi tovrstnega vedenja ni podalo prijave.<\/p>\n Stopnja prijav je nizka v vseh kategorijah, dodatno pa mo\u010dno upade, ko so napadi bolj spolno zaznamovani ter osebno stigmatizirajo\u010di. Bolj kot je napad intimen ali spolno zaznamovan, manj\u0161a je verjetnost prijave!<\/p>\n Med najpogostej\u0161imi vzroki za neprijavo so pri\u010dakovanje, da prijaviteljicam ne bodo verjeli, strah pred izgubo zaposlitve, strah pred povra\u010dilnimi ukrepi, nezaupanje v u\u010dinkovitost in nepristranskost postopkov, dojemanje napadov kot obi\u010dajen pojav. Raziskava je tudi ugotovila mo\u010dan razkorak med dejanskimi odzivi in tem, kako bi se novinarke morale odzvati.<\/p>\n Nadaljevanje projekta med drugim vklju\u010duje pripravo pravilnikov in mehanizmov ukrepanja za redakcije ter sodelovanje z javnimi servisi pri implementaciji obojega. V okviru projekta bodo partnerji izvedli tudi ozave\u0161\u010devalno kampanjo in treninge za novinarke, novinarje in uredni\u0161tva.<\/p>\n Dru\u0161tvo novinarjev Slovenije<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Sindikat novinarjev Slovenije podpira izjavo Dru\u0161tva novinarjev Slovenije, ki so jo posredovali ob dnevu boja proti nasilju nad \u017eenskami. Tudi \u010dlanice sindikata so se pri svojem delu \u017ee sre\u010dale z razli\u010dnimi oblikami nasilja. Partnerji v mednarodnem projektu \u017denske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu so ob za\u010detku mednarodnih dni boja proti nasilju nad \u017eenskami predstavili prve rezultate raziskave o polo\u017eaju novinark in medijskih delavk v posameznih dr\u017eavah. Rezultati za Slovenijo ka\u017eejo, da se je velika ve\u010dina novinark \u017ee soo\u010dila s katero od oblik nadlegovanja ali gro\u017eenj ter seksisti\u010dnimi in poni\u017eujo\u010dimi komentarji, tovrstna dejanja pa ve\u010dinoma ostajajo neprijavljena. Raziskavo so izvedli Mediacentar Sarajevo v Bosni in Hercegovini, Sindikat novinarjev Hrva\u0161ke na Hrva\u0161kem, Sindikat kulture, umetnosti in medijev \u00bbNezavisnost\u00ab v Srbiji ter\u00a0Dru\u0161tvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z Zavodom Krog v Sloveniji. Raziskovalka Tja\u0161a Turn\u0161ek je predstavila rezultate slovenskega dela raziskave.\u00a0 Pridobivanje podatkov je zajemalo anonimni spletni vpra\u0161alnik, ki ga je v Sloveniji izpolnilo 115 novinark, kar predstavlja 8,7 odstotka vseh registriranih novinark v dr\u017eavi, poglobljene intervjuje (10) in ekspertne intervjuje (3), poleg tega pa \u0161e pregled zakonodaje in praks. Sodelujo\u010de so zastopale razli\u010dne vrste medijev, od javne in komercialnih televizij in javnega radia, do tiskanih, spletnih in razli\u010dnih neprofitnih medijev, ve\u010dinoma v starosti od 38 do 57 let. Povod za raziskavo je bilo pomanjkanje podatkov o spolnem in drugem nadlegovanju v medijih, saj so obstoje\u010de raziskave fragmentirane, registri pa neprilagojeni. Tokratna metodologija je razlikovala med fizi\u010dnimi napadi in gro\u017enjami, diskriminacijo in kr\u0161itvami delavskih pravic, diskreditacijo in seksisti\u010dni komentarji, (ne)verbalnim spolnim nadlegovanjem in fizi\u010dnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava je ugotovila, da so med storilci tovrstnih dejanj, ki po ve\u010dini ostajajo neprijavljena, v polovici primerov sodelavci, v 30 odstotkih pa nadrejeni. Kar polovica novinark ne ve, ali mehanizmi za\u0161\u010dite znotraj organizacije, kjer so zaposlene, zajemajo spolno nadlegovanje. Fizi\u010dne napade in gro\u017enje je \u017ee do\u017eivela skoraj tretjina novinark (31 odstotkov), najve\u010dkrat gre za gro\u017enje s fizi\u010dnim napadom ali s smrtjo med opravljanjem dela na terenu. Pogosteje so tovrstnih napadov dele\u017ene novinarke v sredini kariere, torej tiste, ki so javno \u017ee bolj prepoznavne. Skoraj polovica (44 odstotkov) \u017ertev tovrstnih gro\u017eenj ni podalo prijave nadrejenim ali policiji. Z diskriminacijo na podlagi spola ali drugo kr\u0161itvijo delavskih pravic se je soo\u010dila ve\u010d kot polovica sodelujo\u010dih v raziskavi (55 odstotkov), tri \u010detrtine jih ni podalo prijave, tiste, ki so jo, pa so jo ve\u010dinoma profesionalnim zdru\u017eenjem (sindikatom). Dale\u010d najve\u010dji je dele\u017e novinark, ki so \u017ee do\u017eivele diskreditacijo in seksisti\u010dne komentarje. Tu gre za komentarje, ki temeljijo na spolu ali \u017eenski seksualnosti, so neza\u017eeleni, poni\u017eevalni in povzro\u010dajo nelagodje. Denimo o videzu, \u017eenstvenosti, privla\u010dnosti, te\u017ei, slogu obla\u010denja, vedenju. Zraven raziskava uvr\u0161\u010da tudi \u0161ale, ki temeljijo na spolu ali seksualnosti. Tudi tu tri \u010detrtine \u017ertev tovrstnega vedenja sodelavcev, nadrejenih in posameznikov na spletu ni podalo prijave, kar ka\u017ee na sistemati\u010dno normalizacija tega vedenja in visoka nevidnost problematike. Verbalno ali neverbalno spolno nadlegovanje je do\u017eivela \u010detrtina anketirank, najpogosteje v za\u010detku kariere. Fizi\u010dno spolno nadlegovanje, najpogosteje v obliki neprimernega dotikanja pa je potrdila tretjina novinark, prav tako v za\u010detku kariere. Med storilci so najpogosteje sodelavci (55 odstotkov), kar 97 odstotkov novinark zaradi tovrstnega vedenja ni podalo prijave. Stopnja prijav je nizka v vseh kategorijah, dodatno pa mo\u010dno upade, ko so napadi bolj spolno zaznamovani ter osebno stigmatizirajo\u010di. Bolj kot je napad intimen ali spolno zaznamovan, manj\u0161a je verjetnost prijave! Med najpogostej\u0161imi vzroki za neprijavo so pri\u010dakovanje, da prijaviteljicam ne bodo verjeli, strah pred izgubo zaposlitve, strah pred povra\u010dilnimi ukrepi, nezaupanje v u\u010dinkovitost in nepristranskost postopkov, dojemanje napadov kot obi\u010dajen pojav. Raziskava je tudi ugotovila mo\u010dan razkorak med dejanskimi odzivi in tem, kako bi se novinarke morale odzvati. Nadaljevanje projekta med drugim vklju\u010duje pripravo pravilnikov in mehanizmov ukrepanja za redakcije ter sodelovanje z javnimi servisi pri implementaciji obojega. V okviru projekta bodo partnerji izvedli tudi ozave\u0161\u010devalno kampanjo in treninge za novinarke, novinarje in uredni\u0161tva. Dru\u0161tvo novinarjev Slovenije<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3751","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3751","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3751"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3751\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3758,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3751\/revisions\/3758"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3751"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3751"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3751"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}