{"id":3790,"date":"2026-05-04T11:16:22","date_gmt":"2026-05-04T09:16:22","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3790"},"modified":"2026-05-04T11:16:22","modified_gmt":"2026-05-04T09:16:22","slug":"svoboda-medijev-ni-v-pristojnosti-ene-same-skupine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/svoboda-medijev-ni-v-pristojnosti-ene-same-skupine\/","title":{"rendered":"Svoboda medijev ni v pristojnosti ene same skupine"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n\n\n\n
\n\n\n\n\n\n
<\/td>\n<\/tr>\n
Objavljamo izjavo Mirovnega in\u0161tituta ob Svetovnem dnevu svobode medijev<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\n

Svetovni dan svobode medijev je prilo\u017enost, da se ne ustavimo le pri zagotovilih\u00a0o svobodi izra\u017eanja, temve\u010d se vpra\u0161amo, kak\u0161ni so dejanski pogoji,\u00a0v katerih mediji ter novinarke in novinarji danes delujejo.<\/p>\n

Svoboda medijev v Evropi najve\u010dkrat ni ogro\u017eena na ravni zapisanih pravic, temve\u010d na ravni vsakdanjih praks, ekonomskih pritiskov, politi\u010dnega diskurza ter finan\u010dne in institucionalne ranljivosti<\/strong>, kar ka\u017ee tudi raziskava v okviru evropskega projekta\u00a0MeDeMAP\u00a0\u2013 Zemljevid medijev za prihodnje demokracije, ki jo je v Sloveniji izvajal Mirovni in\u0161titut. Novinarke in novinarji v raziskavi dosledno poudarjajo pomen profesionalne etike, preverjanja informacij in odgovornosti do javnosti kot temeljev svobodnega novinarstva, hkrati pa opozarjajo, da so pogoji za uresni\u010devanje teh vrednot vse bolj omejeni. Finan\u010dna negotovost, kr\u010denje redakcij in pomanjkanje kadrov ustvarjajo razmere, v katerih se pove\u010duje delovni pritisk, \u010das za poglobljeno preverjanje informacij pa se zmanj\u0161uje. Koncentracija lastni\u0161tva in lastni\u0161ki posegi v uredni\u0161ke odlo\u010ditve dodatno slabijo uredni\u0161ko avtonomijo, saj se mediji prepogosto uporabljajo kot orodje za politi\u010dne ali ekonomske interese lastnikov.<\/p>\n

V tak\u0161nem okolju se stopnjujejo tudi politi\u010dni pritiski, napadi na novinarje ter poskusi diskreditacije novinarskega poklica. Digitalno medijsko okolje tveganja \u0161e poglablja: nenehna hiperprodukcija vsebin in tekmovanje za pozornost zmanj\u0161ujeta prostor za kontekstualizacijo, razlago in kriti\u010dno presojo, ki so bistveni za kakovostno obve\u0161\u010danje javnosti. Raziskava tako jasno ka\u017ee, da svoboda medijev danes ni ogro\u017eena le z neposrednimi posegi od zunaj, temve\u010d tudi s strukturnimi in ekonomskimi pogoji, ki novinarkam in novinarjem vse manj omogo\u010dajo, da svojo vlogo opravljajo v javnem interesu.<\/strong><\/p>\n

Ob\u010danke in ob\u010dani, ki so v raziskavi sodelovali v fokusnih skupinah in zboru ob\u010dank in ob\u010danov o medijih in demokraciji, izra\u017eajo globok skepticizem glede mo\u017enosti za neodvisnost medijev v obstoje\u010dem sistemu. A ta skepticizem ne pomeni odpovedi pri\u010dakovanjem. Nasprotno, ob\u010danke in ob\u010dani jasno artikulirajo, da medije razumejo kot javno dobro, od katerega pri\u010dakujejo verodostojno informiranje, nadzor nad oblastjo, razlago konteksta in vklju\u010devanje raznolikih glasov<\/strong>.<\/p>\n

V tem kontekstu je pomembno poudariti, da je Slovenija v prej\u0161njem mandatu sprejela ve\u010d pomembnih zakonodajnih reform na podro\u010dju medijev, vklju\u010dno z novim zakonom o medijih, zakonom o Slovenski tiskovni agenciji ter spremembami zakona o RTV Slovenija. Te reforme so bile v veliki meri odziv na pretekle posege v medijsko avtonomijo in so pomenile pribli\u017eevanje evropskim standardom, vklju\u010dno z Evropskim aktom o svobodi medijev. Toda raziskave in izku\u0161nje iz Slovenije in drugih evropskih dr\u017eav ka\u017eejo, da formalni pravni okvir sam po sebi ne zagotavlja za\u0161\u010dite medijske svobode, \u010de mu ne sledita dosledno izvajanje in politi\u010dna zavezanost njegovemu namenu<\/strong>. Tveganje za svobodo medijev se posebej pove\u010da v politi\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, kjer so mediji tar\u010da sistemati\u010dne delegitimizacije, sovra\u017enega diskurza ali poskusov prikazovanja medijev oziroma novinark in novinarjev kot politi\u010dnih nasprotnikov. V tak\u0161nih razmerah se za\u0161\u010ditni mehanizmi pogosto ne razveljavijo odkrito, temve\u010d se izpraznijo skozi selektivno izvajanje zakonodaje, finan\u010dne pritiske ali ignoriranje zakonskih obveznosti.<\/p>\n

Prav zato so razprave o prihodnosti financiranja in upravljanja javnih medijev – v dr\u017eavnem zboru je v postopku predlog zakona, ki bi ukinil RTV-prispevek – bistveno ve\u010d kot tehni\u010dno vpra\u0161anje. Gre za vpra\u0161anje institucionalne odpornosti v razmerah politi\u010dnih nihanj.<\/strong> Evropski akt o svobodi medijev izrecno poudarja, da mora biti financiranje javnih medijev stabilno, predvidljivo in za\u0161\u010diteno pred politi\u010dnim vplivom. Raziskava projekta MeDeMAP ka\u017ee, da brez tak\u0161nih materialnih in institucionalnih pogojev uredni\u0161ka avtonomija ostane le formalna pravica. Odlo\u010devalke in odlo\u010devalci imajo zato odgovornost, da reforme utrjujejo in ne spodkopavajo, ter dosledno zagotavljajo pogoje za svobodo in demokrati\u010dne funkcije medijev, mediji ter novinarke in novinarji pa, da tudi v zaostrenih razmerah vztrajajo pri profesionalnih in eti\u010dnih standardih ter odgovornosti in transparentnosti do javnosti.<\/p>\n

Svoboda medijev ni v pristojnosti ene same skupine. Javnost in civilna dru\u017eba imata klju\u010dno vlogo pri tem, da svobodo medijev prepoznata kot svojo pravico, jo aktivno \u0161\u010ditita in zahtevata pogoje, v katerih je neodvisno novinarstvo sploh mogo\u010de.<\/p>\n

Svetovni dan svobode medijev nas zato ne opominja le na pomen svobodnih medijev, temve\u010d tudi na skupno odgovornost, da pogoje zanje branimo \u2013 posebej takrat, ko postanejo politi\u010dno in institucionalno krhki.<\/strong><\/p>\n

Mirovni in\u0161titut<\/p>\n

Ljubljana, 29. 4. 2026<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Objavljamo izjavo Mirovnega in\u0161tituta ob Svetovnem dnevu svobode medijev Svetovni dan svobode medijev je prilo\u017enost, da se ne ustavimo le pri zagotovilih\u00a0o svobodi izra\u017eanja, temve\u010d se vpra\u0161amo, kak\u0161ni so dejanski pogoji,\u00a0v katerih mediji ter novinarke in novinarji danes delujejo. Svoboda medijev v Evropi najve\u010dkrat ni ogro\u017eena na ravni zapisanih pravic, temve\u010d na ravni vsakdanjih praks, ekonomskih pritiskov, politi\u010dnega diskurza ter finan\u010dne in institucionalne ranljivosti, kar ka\u017ee tudi raziskava v okviru evropskega projekta\u00a0MeDeMAP\u00a0\u2013 Zemljevid medijev za prihodnje demokracije, ki jo je v Sloveniji izvajal Mirovni in\u0161titut. Novinarke in novinarji v raziskavi dosledno poudarjajo pomen profesionalne etike, preverjanja informacij in odgovornosti do javnosti kot temeljev svobodnega novinarstva, hkrati pa opozarjajo, da so pogoji za uresni\u010devanje teh vrednot vse bolj omejeni. Finan\u010dna negotovost, kr\u010denje redakcij in pomanjkanje kadrov ustvarjajo razmere, v katerih se pove\u010duje delovni pritisk, \u010das za poglobljeno preverjanje informacij pa se zmanj\u0161uje. Koncentracija lastni\u0161tva in lastni\u0161ki posegi v uredni\u0161ke odlo\u010ditve dodatno slabijo uredni\u0161ko avtonomijo, saj se mediji prepogosto uporabljajo kot orodje za politi\u010dne ali ekonomske interese lastnikov. V tak\u0161nem okolju se stopnjujejo tudi politi\u010dni pritiski, napadi na novinarje ter poskusi diskreditacije novinarskega poklica. Digitalno medijsko okolje tveganja \u0161e poglablja: nenehna hiperprodukcija vsebin in tekmovanje za pozornost zmanj\u0161ujeta prostor za kontekstualizacijo, razlago in kriti\u010dno presojo, ki so bistveni za kakovostno obve\u0161\u010danje javnosti. Raziskava tako jasno ka\u017ee, da svoboda medijev danes ni ogro\u017eena le z neposrednimi posegi od zunaj, temve\u010d tudi s strukturnimi in ekonomskimi pogoji, ki novinarkam in novinarjem vse manj omogo\u010dajo, da svojo vlogo opravljajo v javnem interesu. Ob\u010danke in ob\u010dani, ki so v raziskavi sodelovali v fokusnih skupinah in zboru ob\u010dank in ob\u010danov o medijih in demokraciji, izra\u017eajo globok skepticizem glede mo\u017enosti za neodvisnost medijev v obstoje\u010dem sistemu. A ta skepticizem ne pomeni odpovedi pri\u010dakovanjem. Nasprotno, ob\u010danke in ob\u010dani jasno artikulirajo, da medije razumejo kot javno dobro, od katerega pri\u010dakujejo verodostojno informiranje, nadzor nad oblastjo, razlago konteksta in vklju\u010devanje raznolikih glasov. V tem kontekstu je pomembno poudariti, da je Slovenija v prej\u0161njem mandatu sprejela ve\u010d pomembnih zakonodajnih reform na podro\u010dju medijev, vklju\u010dno z novim zakonom o medijih, zakonom o Slovenski tiskovni agenciji ter spremembami zakona o RTV Slovenija. Te reforme so bile v veliki meri odziv na pretekle posege v medijsko avtonomijo in so pomenile pribli\u017eevanje evropskim standardom, vklju\u010dno z Evropskim aktom o svobodi medijev. Toda raziskave in izku\u0161nje iz Slovenije in drugih evropskih dr\u017eav ka\u017eejo, da formalni pravni okvir sam po sebi ne zagotavlja za\u0161\u010dite medijske svobode, \u010de mu ne sledita dosledno izvajanje in politi\u010dna zavezanost njegovemu namenu. Tveganje za svobodo medijev se posebej pove\u010da v politi\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, kjer so mediji tar\u010da sistemati\u010dne delegitimizacije, sovra\u017enega diskurza ali poskusov prikazovanja medijev oziroma novinark in novinarjev kot politi\u010dnih nasprotnikov. V tak\u0161nih razmerah se za\u0161\u010ditni mehanizmi pogosto ne razveljavijo odkrito, temve\u010d se izpraznijo skozi selektivno izvajanje zakonodaje, finan\u010dne pritiske ali ignoriranje zakonskih obveznosti. Prav zato so razprave o prihodnosti financiranja in upravljanja javnih medijev – v dr\u017eavnem zboru je v postopku predlog zakona, ki bi ukinil RTV-prispevek – bistveno ve\u010d kot tehni\u010dno vpra\u0161anje. Gre za vpra\u0161anje institucionalne odpornosti v razmerah politi\u010dnih nihanj. Evropski akt o svobodi medijev izrecno poudarja, da mora biti financiranje javnih medijev stabilno, predvidljivo in za\u0161\u010diteno pred politi\u010dnim vplivom. Raziskava projekta MeDeMAP ka\u017ee, da brez tak\u0161nih materialnih in institucionalnih pogojev uredni\u0161ka avtonomija ostane le formalna pravica. Odlo\u010devalke in odlo\u010devalci imajo zato odgovornost, da reforme utrjujejo in ne spodkopavajo, ter dosledno zagotavljajo pogoje za svobodo in demokrati\u010dne funkcije medijev, mediji ter novinarke in novinarji pa, da tudi v zaostrenih razmerah vztrajajo pri profesionalnih in eti\u010dnih standardih ter odgovornosti in transparentnosti do javnosti. Svoboda medijev ni v pristojnosti ene same skupine. Javnost in civilna dru\u017eba imata klju\u010dno vlogo pri tem, da svobodo medijev prepoznata kot svojo pravico, jo aktivno \u0161\u010ditita in zahtevata pogoje, v katerih je neodvisno novinarstvo sploh mogo\u010de. Svetovni dan svobode medijev nas zato ne opominja le na pomen svobodnih medijev, temve\u010d tudi na skupno odgovornost, da pogoje zanje branimo \u2013 posebej takrat, ko postanejo politi\u010dno in institucionalno krhki. Mirovni in\u0161titut Ljubljana, 29. 4. 2026<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3790","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3790","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3790"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3790\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3791,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3790\/revisions\/3791"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3790"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3790"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3790"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}