{"id":3802,"date":"2026-06-11T12:05:58","date_gmt":"2026-06-11T10:05:58","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=3802"},"modified":"2026-06-11T12:05:58","modified_gmt":"2026-06-11T10:05:58","slug":"sindikalne-centrale-pozvale-k-umiku-predloga-spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/sindikalne-centrale-pozvale-k-umiku-predloga-spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih\/","title":{"rendered":"Sindikalne centrale pozvale k umiku predloga spremembe zakona o delovnih razmerjih"},"content":{"rendered":"

PRIPOMBE REPREZENTATIVNIH SINDIKALNIH CENTRAL NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH, POSLANE V DR\u017dAVNI ZBOR<\/strong><\/p>\n

V reprezentativnih sindikalnih centralah, \u010dlanicah Ekonomsko socialnega sveta (v nadaljevanju: ESS), odlo\u010dno nasprotujemo predlogu Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih (EPA:74-X), ki so ga dne 15.5.2026 v zakonodajni postopek vlo\u017eili poslanci Slovenske demokratske stranke in troj\u010dka Nova Slovenija, Fokus in Slovenske ljudske stranke. Kot utemeljujemo v nadaljevanju, gre za predlog, ki grobo kr\u0161i Resolucijo Dr\u017eavnega zbora o normativni dejavnosti, ni bil obravnavan v socialnem dialogu v okviru Ekonomsko socialnega sveta, kaj \u0161ele, da bi bilo o predlogu dose\u017eeno soglasje, poleg tega pa je predlagana ureditev v neskladju z Ustavo in mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo.<\/p>\n

Poudarjamo, da je dolo\u010dilo veljavnega tretjega odstavka 207. \u010dlena Zakona o delovnih razmerjih rezultat konsenza med socialnimi partnerji<\/strong>, aktualna ureditev pa je bila v aktualnem besedilu vklju\u010dena najprej v Zakon o delovnih razmerjih, sprejet leta 2002, nato pa tudi v Zakon o delovnih razmerjih, sprejet leta 2013, vanjo pa z nobeno novelo Zakona o delovnih razmerjih ni bilo pose\u017eeno. To je razvidno tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih.<\/p>\n

Kljub temu, da gre v primeru Zakona o delovnih razmerjih za zakon, ki skladno s Pravili o delovanju Ekonomsko socialnega sveta spada med temeljne vsebine, ki naj bi jih obravnaval ESS, predmetni predlog ni bil predlog obravnave na ESS, niti nismo bili socialni partnerji o njem kako druga\u010de obve\u0161\u010deni pred vlo\u017eitvijo v zakonodajni postopek, \u0161e manj vklju\u010deni v njegovo pripravo ali povpra\u0161ani za mnenje. Navedeno je \u0161e toliko bolj problemati\u010dno spri\u010do dejstva, da se predlog neposredno nana\u0161a in posega v pravni in dejanski polo\u017eaj enega od socialnih partnerjev, torej sindikatov, in to brez kakr\u0161nekoli predhodne obravnave v okviru ESS. Tak\u0161en pristop spreminjanja zakona je v nasprotju s Pravili o delovanju ESS, v nasprotju z ustaljenimi na\u010deli socialnega dialoga in posledi\u010dno zmanj\u0161uje predvidljivost normativnega okolja za organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju delovnopravne zakonodaje.<\/p>\n

Tudi sicer predlog v ve\u010d elementih grobo kr\u0161i Resolucijo Dr\u017eavnega zbora o normativni dejavnosti. Gre za predlog, ki ne sledi na\u010delom potrebnosti pravnega urejanja, samoomejevanja, sorazmernosti in transparentnosti. Predlog namre\u010d ne temelji na nikakr\u0161ni poglobljeni analizi stanja in vzrokov za nastanek domnevnih problemov, povezanih z obra\u010dunavanjem sindikalne \u010dlanarine, ne utemeljuje razlogov, zakaj je potrebno posegati v ustaljeno prakso obra\u010dunavanja sindikalne \u010dlanarine, predvsem pa ne upravi\u010duje nujnosti primernosti in proporcionalnosti posega v obstoje\u010do ureditev, ki v praksi ni povzro\u010dala te\u017eav. Predlagatelji prav tako niso izkazali, da bi obstoje\u010da ureditev v praksi povzro\u010dala dejanske te\u017eave, kakor tudi niso pojasnili, zakaj bi bilo treba odpraviti ureditev, ki temelji na prostovoljni odlo\u010ditvi delavca in se v praksi izvaja \u017ee ve\u010d desetletij brez sistemskih te\u017eav. Zato predlagani poseg po na\u0161em prepri\u010danju tudi ne prestane testa nujnosti in sorazmernosti. Predlog v nasprotju z na\u010delom transparentnosti tudi ni bil predstavljen niti \u0161ir\u0161i javnosti, kaj \u0161ele sindikatom, na katere se neposredno nana\u0161a, \u010deprav na\u010delo transparentnosti nalaga pripravljavcem zakonodaje natanko to, z namenom kakovostnega seznanjanja, mo\u017enosti odziva in vpliva zainteresirane javnosti. Tudi sicer priprava zakona ni upo\u0161tevala temeljnih na\u010del glede vklju\u010devanja javnosti, niti na\u010dela pravo\u010dasnosti (saj javnost o predlogu pred vlo\u017eitvijo niti ni bila obve\u0161\u010dena, kaj \u0161ele da bi bilo za sodelovanje javnosti zagotovljenih priporo\u010denih od 30 do 60 dni), niti na\u010dela odprtosti in dostopnosti, kar bi omogo\u010dalo dostopnost do uporabljenih strokovnih podlag in posredovanje pripomb in predlogov v \u010dasu priprave predloga. Predlog nadalje ne vsebuje popolnoma nikakr\u0161ne presoje posledic za zaposlene in za sindikate ter posledi\u010dno za stanje socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja v Republiki Sloveniji, za \u010dlovekove pravice in temeljne svobo\u0161\u010dine, ob upo\u0161tevanju na\u010del pravne in socialne dr\u017eave, \u010deprav Resolucija to nalaga pripravljavcem. Predlog tudi ne identificira nobenih tveganj in ocene verjetnosti ne\u017eelenih dogodkov (npr. zmanj\u0161anje sindikaliziranosti in pokritosti s kolektivnimi pogodbami), \u010deprav ta nedvomno obstajajo in je njihova uresni\u010ditev celo zelo verjetna. Nadalje predlog ne vsebuje nobene ocene administrativnih stro\u0161kov za prizadete. Dejstvo je namre\u010d, da predlog mo\u010dno pove\u010duje administrativne in stro\u0161kovne obremenitve za \u010dlane sindikatov in za sindikate, ki bodo morali na novo vzpostavljati celotno infrastrukturo obra\u010duna sindikalne \u010dlanarine in nositi tako administrativno, kot tudi finan\u010dno breme, povezano z obra\u010dunom \u010dlanarine, kar bo predstavljalo neprimerno ve\u010dje breme in stro\u0161ek, kot ga trenutno nosijo delodajalci z zagotavljanjem tehni\u010dnega obra\u010duna \u010dlanarine, ki je praviloma \u017ee avtomatiziran in vklju\u010den v programske re\u0161itve za obra\u010dun pla\u010d in zato za delodajalca ne predstavlja dodatnih stro\u0161kov Glede na navedeno je tudi povsem jasno, da o dru\u017ebeni potrebnosti posega dr\u017eave v obra\u010dun sindikalne \u010dlanarine ni bilo dose\u017eeno nikakr\u0161no, kaj \u0161ele \u010dim \u0161ir\u0161e soglasje, in to kljub temu, da predlog posega v ureditev, ki je bila rezultat konsenza med socialnimi partnerji, kar so nenazadnje spo\u0161tovali tudi poslanci v zakonodajnem postopku ob sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih (poslanci so Zakon o delovnih razmerjih leta 2013 sprejeli brez glasu proti).<\/p>\n

V zvezi z zakonodajnim gradivom glede predloga Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih velja izpostaviti \u0161e dvoje. Prvo je postopek, po katerem naj bi se predlog zakona sprejemal. Po sklepu kolegija predsednika Dr\u017eavnega zbora naj bi se zakon obravnaval po skraj\u0161anem postopku, kar je povsem neprimerno. Po navedbah predlagateljev naj bi bil skraj\u0161ani postopek utemeljen s tem, da gre za manj\u0161o spremembo veljavnega zakona, kar ne dr\u017ei. Po obsegu sprememba sicer res ni obse\u017ena, ima pa velike in pomembne posledice za \u0161tevilne delavke in delavce, za celoten sistem kolektivnega dogovarjanja, vlogo sindikatov po razli\u010dnih zakonih, zato je skraj\u0161ani postopek povsem neprimeren. Kot drugo opozarjamo na izrazito skopo utemeljitev zakona, ki ne vsebuje nobene analize stanja in ima hkrati izrazito kratko, predvsem pa napa\u010dno oziroma zavajajo\u010do primerjalno pravno ureditev. Pri tem izpostavljamo predvsem dva primera, in sicer primer Francije in Avstrije, ki sta z na\u0161im sistemom popolnoma neprimerljiva. V Franciji so sindikati le v manj\u0161em delu financirani iz \u010dlanarine, so pa izdatno financirani iz prora\u010duna, klju\u010d za delitev prora\u010dunskih sredstev pa so obdobne volitve, ki jih izvedejo med vsemi delavci, ne le \u010dlani sindikata. Kar se ti\u010de Avstrije pa je potrebno upo\u0161tevati, da v Avstriji vsi delavci obvezno pla\u010dujejo \u010dlanarino delavski zbornici, ki za sindikate opravlja velik del strokovnega in analiti\u010dnega dela, kar je povsem druga\u010den normativni okvir za delovanje sindikatov kot v Sloveniji. Kar je klju\u010dno za vse dr\u017eave, tako navedene v primerjalno pravnem pregledu, kot tudi ostale, pa je to, da je razen redkih izjem (npr. Mad\u017earske), na\u010din obra\u010duna \u010dlanarine, kakr\u0161en je v veljavi, ustaljen, dr\u017eava pa vanj ne posega.<\/p>\n

Poleg navedenih procesnih vidikov problemati\u010dnosti priprave in vlo\u017eitve predloga Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih, pa je \u0161e bolj problemati\u010den materialni vidik, saj bi imel predlog nesporno za posledico oslabitev sindikatov in ote\u017eitev ali celo onemogo\u010denje njihovih temeljnih nalog.<\/p>\n

Za nadaljnjo utemeljitev je nujen oris okoli\u0161\u010din, v katerih je do predmetnega predloga pri\u0161lo. Predlog je bil vlo\u017een v zakonodajni postopek v \u010dasu, ko so sindikalne centrale zbirale podpise dr\u017eavljank in dr\u017eavljanov v podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, glede katerega smo bile sindikalne centrale izrazito kriti\u010dne. Kljub temu, da je referendum ustavna kategorija in ena od oblik neposredne demokracije, izpeljana iz ustavne ureditve Republike Slovenije, v kateri ima oblast ljudstvo, smo bili sindikati v obdobju sprejemanja Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zaradi svojih kritik dele\u017eni izrazito sovra\u017enega odnosa, ki se je kazal zlasti v nastopih (javnih, v medijih in v Dr\u017eavnem zboru) poslancev strank, ki so predlagali Zakon o spremembi Zakona o delovnih razmerjih. \u010casovna povezanost vlo\u017eitve podpisov v podporo referendumu, izra\u017eenih kritik v zvezi z Zakonom o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, do sindikatov sovra\u017enih nastopov ter vlo\u017eitve predloga Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih ka\u017ee na politi\u010dne okoli\u0161\u010dine, zaradi katerih vlo\u017eitve slednjega ni mogo\u010de razumeti druga\u010de kot poskusa pritiska na sindikate z namenom ustrahovanja na eni strani in kot poskusa oslabitve sindikatov ter s tem njihovega vpliva in relevantnosti v dru\u017ebi pri kriti\u010dnosti do vsakokratne oblasti na drugi strani. Povedano druga\u010de: \u010dasovne okoli\u0161\u010dine vlo\u017eitve predloga, odsotnost socialnega dialoga ter pomanjkanje vsebinske utemeljitve posega v zakon vzbujajo resen dvom \u00a0glede resni\u010dnosti v zakonodajnem gradivu navedenih razlogov za predlagano spremembo in njene skladnosti z na\u010deli socialnega dialoga ter sodelovanja socialnih partnerjev. Ne glede na resni\u010dne ali prikrite motive predlagateljev pa je treba predlog zakona presojati tudi z vidika njegovih dejanskih u\u010dinkov na polo\u017eaj sindikatov, kolektivno dogovarjanje in socialni dialog.<\/p>\n

Zelo pomembno je dejstvo, da gre pri zagotavljanju tehni\u010dnega obra\u010duna sindikalne \u010dlanarine za ustaljeno prakso, ki se brez posebnih te\u017eav v praksi izvaja \u017ee ve\u010d desetletij in zagotavlja kar najmanj\u0161e administrativno breme za dele\u017enike, s tem pa prispeva k finan\u010dni stabilnosti sindikatov in izvajanju njihovih temeljnih funkcij, predvsem in vklju\u010dno z vodenjem socialnega dialoga in kolektivnega dogovarjanja na vseh ravneh.<\/p>\n

Odlo\u010dno \u017eelimo zavrniti argument, ki ga predlagatelji navajajo v predlogu in predstavljajo v javnosti, in sicer da je sprememba potrebna zaradi spo\u0161tovanja na\u010dela prostovoljnosti sindikalnega \u010dlanstva, avtonomije sindikatov in nevtralnosti delodajalca glede financiranja sindikalnih aktivnosti. Predlagana sprememba na navedena na\u010dela popolnoma v ni\u010demer ne vpliva. \u010clanstvo v sindikatih v Republiki Sloveniji je skladno s 76. \u010dlenom Ustave svobodno, pri \u010demer se vsak delavec sam odlo\u010di, ali bo \u010dlan sindikata ali ne in v kolikor se odlo\u010di za \u010dlanstvo, je svobodna tudi njegova odlo\u010ditev glede sindikata, v katerega bo v\u010dlanjen. Navedeno je popolnoma neodvisno od tega, na kak\u0161en na\u010din se obra\u010dunava sindikalna \u010dlanarina, pri \u010demer je potrebno izpostaviti, da je to, da delodajalec na zahtevo sindikata zagotavlja tehni\u010dni obra\u010dun sindikalne \u010dlanarine zgolj mo\u017enost oziroma pravico, ki jo posameznik, \u010dlan sindikata, lahko izkoristi, ali pa tudi ne. \u017de danes se lahko tako \u010dlan sindikata odlo\u010di, da delodajalec ne bo obra\u010dunaval sindikalne \u010dlanarine in v tem primeru \u010dlanarino sindikatu nakazuje posameznik sam. Tega aktualna ureditev na noben na\u010din ne prepre\u010duje, medtem ko predlagana ureditev mo\u017enosti izbire na\u010dina obra\u010dunavanja sindikalne \u010dlanarine zo\u017euje.<\/p>\n

Prav tako predlagana ureditev nima nikakr\u0161ne zveze z avtonomijo sindikatov in nevtralnostjo delodajalca glede financiranja sindikalnih dejavnosti. Delodajalec po veljavni ureditvi namre\u010d na noben na\u010din ni tisti, ki bi na podlagi 207. \u010dlena Zakona o delovnih razmerjih financiral sindikalno aktivnost. Delovanje sindikatov in njihove aktivnosti financirajo \u010dlani sindikata neposredno iz svojih pla\u010d, delodajalec pa zagotavlja zgolj tehni\u010dno izvedbo nakazila dela pla\u010de delavca sindikatu in ne finan\u010dnih sredstev. Tak\u0161en na\u010din zato nikakor ne posega v avtonomijo sindikatov ter neodvisnost sindikatov od delodajalca. Nasprotno: ker gre za zakonsko obveznost delodajalca, ki slednjemu ne dopu\u0161\u010da arbitrarnega odlo\u010danja o tem, ali bo obra\u010dun izvajal ali ne, tehni\u010dnega obra\u010duna ne more pogojevati v razmerju do sindikata, s \u010demer se zagotavlja avtonomija sindikata in njegova neodvisnost od delodajalca, kar se s predlagano ureditvijo odpravlja.<\/p>\n

Slovenijo na podro\u010dju svobode zdru\u017eevanja, sindikalne svobode in kolektivnega dogovarjanja poleg Ustave zavezuje vrsta mednarodnih aktov, zlasti konvencije Mednarodne organizacije dela in Evropska socialna listina ter zakonodajni okvir Evropske unije. V zvezi s predlagano spremembo Zakona o delovnih razmerjih sta najbolj relevantni konvenciji Mednarodne organizacije dela \u0161t. 87 o sindikalni svobodi in za\u0161\u010diti sindikalnih pravic in 98 o uporabi na\u010del o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 5. in 6. \u010dlen Evropske socialne listine ter dolo\u010dila Direktiva (EU) 2022\/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih pla\u010dah v Evropski uniji.<\/p>\n

Dodatno velja opozoriti na prakso Odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporo\u010dil Mednarodne organizacije dela, ki predstavlja osrednji strokovni nadzorni mehanizem MOD za presojo izvajanja ratificiranih konvencij. CEACR v svojih poro\u010dilih in splo\u0161nih pregledih dosledno poudarja, da svoboda zdru\u017eevanja ne zajema zgolj pravice do ustanavljanja sindikatov, temve\u010d tudi zagotavljanje pogojev, ki sindikalnim organizacijam omogo\u010dajo u\u010dinkovito in neodvisno opravljanje njihovih funkcij. Posebno te\u017eo pripisuje organizacijski in finan\u010dni neodvisnosti sindikalnih organizacij kot enemu od bistvenih elementov sindikalne svobode, varovane s Konvencijo MOD \u0161t. 87.<\/p>\n

Dodatno opozarjamo, da je Republika Slovenija vezana tudi na 11. \u010dlen Evropske konvencije o \u010dlovekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo zdru\u017eevanja, vklju\u010dno s pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov za varstvo interesov delavcev. Evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice je v sodbi Demir in Baykara<\/em> proti Tur\u010diji\u00a0 poudarilo, da pravice iz 11. \u010dlena Konvencije ne smejo ostati zgolj teoreti\u010dne ali navidezne, temve\u010d morajo biti prakti\u010dne in u\u010dinkovite. Poleg prepovedi neutemeljenih posegov v sindikalno svobodo, iz mednarodnih instrumentov izhajajo tudi pozitivne obveznosti dr\u017eave, t.j. da zagotavlja pogoje za u\u010dinkovito delovanje sindikalnih organizacij. Tako Evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice kot nadzorni organi Mednarodne organizacije dela poudarjajo, da sindikalna svoboda ne pomeni zgolj formalne pravice do ustanavljanja sindikatov, temve\u010d tudi zagotavljanje pogojev, v katerih lahko sindikati dejansko in u\u010dinkovito opravljajo svoje funkcije.<\/p>\n

Evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice je v svoji ustaljeni praksi poudarilo tudi pomen organizacijske in funkcionalne avtonomije sindikatov. V sodbi Sindicatul P\u0103storul cel Bun<\/em> proti Romuniji <\/em>je izpostavilo, da morajo biti posegi dr\u017eave v organiziranje in delovanje sindikatov predmet stroge presoje.<\/p>\n

Odbor za svobodo zdru\u017eevanja pri Mednarodni organizaciji dela je posege v ustaljen na\u010din odvajanja sindikalne \u010dlanarine s strani delodajalca presojal \u017ee ve\u010dkrat in v zvezi s tem velja povsem jasno in ustaljeno stali\u0161\u010de odbora. Slednje je v vseh dosedanjih tovrstnih primerih sklenilo, da je ukinitev odvajanja sindikalne \u010dlanarine, ki bi vodila v finan\u010dne te\u017eave sindikata, \u00a0neskladna z razvojem urejenih industrijskih odnosov in bi se bilo zato potrebno tak\u0161nim posegov izogibati. V nekaterih primerih je odbor tudi izrecno pozval dr\u017eave, da nazaj vzpostavijo sistem odvajanja sindikalne \u010dlanarine, ki so ga ukinile. Podobno\u00a0 Evropski odbor za socialne pravice, kot nadzorni organ za Evropsko socialno listino, zastopa stali\u0161\u010de, da mora na podlagi 5. in 6. \u010dlena Evropske socialne listine dr\u017eava zagotavljati dejanske pogoje za organiziranje in delovanje sindikatov ter aktivno spodbujati kolektivno pogajanje. Ukrepi, ki brez tehtnega razloga slabijo institucionalni polo\u017eaj sindikatov, lahko pomenijo kr\u0161itev citiranih \u010dlenov Evropske socialne listine. Enako smer razlage zavzema tudi CEACR, ki v svojih poro\u010dilih poudarja, da morajo dr\u017eave \u010dlanice zagotavljati tak\u0161en pravni in dejanski okvir, ki sindikatom omogo\u010da u\u010dinkovito opravljanje njihovih dejavnosti. Po stali\u0161\u010dih CEACR ukrepi, ki brez posebej utemeljenega razloga ote\u017eujejo delovanje sindikalnih organizacij ali zmanj\u0161ujejo njihovo sposobnost zastopanja interesov \u010dlanstva, niso skladni s cilji Konvencije MOD \u0161t. 87 o sindikalni svobodi in za\u0161\u010diti sindikalnih pravic. Gre za to, da dr\u017eava ne sme sprejemati ukrepov, ki bistveno zmanj\u0161ujejo sposobnost sindikatov za opravljanje njihove funkcije, razen \u010de bi za to obstajal posebej tehten razlog, ki pa v konkretnem primeru ne obstaja, niti ni izkazan. Aktivno vlogo dr\u017eave pri spodbujanju kolektivnega dogovarjanja, katerega predpogoj je ustrezen polo\u017eaj socialnih partnerjev, vklju\u010dno z njihovo avtonomijo in pogoji za njihovo delovanje, zahtevata tako 4. \u010dlen Konvencije MOD \u0161t. 98, kot tudi Direktiva (EU) 2022\/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih pla\u010dah v Evropski uniji. V dr\u017eavah z manj kot 80% pokritostjo s kolektivnimi pogodbami (kar je primer za Slovenijo) mora dr\u017eava celo sprejeti akcijski na\u010drt z ukrepi za pove\u010danje pokritosti s kolektivnimi pogajanji, direktiva pa v 4. \u010dlenu tudi izrecno zahteva od dr\u017eav \u010dlanic, da z namenom pove\u010danja pokritosti s kolektivnimi pogajanji in olaj\u0161anja uveljavljanje pravice do kolektivnih pogajanj o dolo\u010danju pla\u010d spodbujajo vzpostavitev in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v kolektivnih pogajanjih o dolo\u010danju pla\u010d, \u0161e posebej na sektorski ali medpano\u017eni ravni. Ukrep, ki slabi finan\u010dno stabilnost enega od socialnih partnerjev, je v neposrednem nasprotju s tem ciljem. Predlagana ureditev tako nikakor ne predstavlja ukrepa za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev, temve\u010d ukrep, katerega predvidljiva posledica je njihovo organizacijsko in finan\u010dno slabljenje. Tak\u0161en pristop je v neskladju z namenom Direktive (EU) 2022\/2041, ki od dr\u017eav \u010dlanic zahteva aktivno spodbujanje kolektivnega pogajanja in krepitev institucionalnih pogojev za njegovo izvajanje.<\/p>\n

Predlagana ureditev je problemati\u010dna tudi z vidika Evropskega stebra socialnih pravic. Njegovo 8. na\u010delo poudarja pomen socialnega dialoga in aktivne vklju\u010denosti socialnih partnerjev pri oblikovanju socialnih in ekonomskih politik. Prav tako velja poudariti, da 4. \u010dlen Direktive (EU) 2022\/2041 dr\u017eavam \u010dlanicam nalaga sprejem ukrepov za spodbujanje kolektivnih pogajanj in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v kolektivnem dogovarjanju. Ob upo\u0161tevanju ustaljene razlagalne prakse nadzornih organov Mednarodne organizacije dela, zlasti CEACR in Odbora za svobodo zdru\u017eevanja, je treba Konvenciji MOD \u0161t. 87 in 98 razlagati na na\u010din, ki dr\u017eavam ne dopu\u0161\u010da sprejemanja ukrepov, katerih predvidljiva posledica je oslabitev sposobnosti sindikalnih organizacij za u\u010dinkovito opravljanje njihovih funkcij. Predlagana ureditev zato ni skladna z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije na podro\u010dju sindikalne svobode in kolektivnega dogovarjanja.<\/p>\n

Glede na to, da je predlagana ureditev v nasprotju z obveznostmi, ki jih Sloveniji nalagajo mednarodni akti, ki jo zavezujejo, je ta ureditev neskladna z 8. \u010dlenom Ustave Republike Slovenije, po kateri morajo biti zakoni skladni z na\u010deli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo.<\/p>\n

Pri predlagani ureditvi gre tudi za neskladje z dolo\u010dbo 76. \u010dlena Ustave, ki zagotavlja svobodo sindikalnega delovanja in organiziranja oziroma v to svobodo posega in jo omejuje. Velika ve\u010dina sindikatov deluje po na\u010delu vzajemnosti in solidarnosti, ki se odra\u017ea tudi pri financiranju sindikatov. Vi\u0161ina \u010dlanarine je tako praviloma dolo\u010dena v % pla\u010de delavca, \u010dlana sindikata, kar zagotavlja nominalno vi\u0161je \u010dlanarine delavcev z vi\u0161jimi pla\u010dami, ki tako za delovanje prispevajo v dele\u017eu enako, v nominalni vi\u0161ini pa ve\u010d kot delavci z ni\u017ejimi pla\u010dami, s \u010demer se zagotavlja solidarnost med \u010dlani sindikata. \u010ce delodajalec, ki je poleg delavca dejansko edini, ki mu je znana delav\u010deva pla\u010da, ni obvezan obra\u010dunu sindikalne \u010dlanarine, izvedba pla\u010dila \u010dlanarine v % pla\u010de ni ve\u010d izvedljiva, saj sindikat nima mo\u017enosti vpogleda v pla\u010do delavca in s tem nima u\u010dinkovitega nadzora nad pravilnostjo obra\u010duna \u010dlanarine. V situaciji, ko mo\u017enost neposrednega pla\u010devanja \u010dlanarine sicer obstaja, vendar je v manj\u0161ini, je tak\u0161en nadzor sicer pogojno izvedljiv, v primeru predlagane spremembe pa ne. Predlog tako omejuje dejanske mo\u017enosti sindikata glede dolo\u010ditve \u010dlanarine, s \u010demer vpliva na svobodo delovanja in organiziranja sindikatov. Dodatno je predlagana ureditev neskladna s 76. \u010dlenom Ustave v povezavi z na\u010delom pravne dr\u017eave iz 2. \u010dlena Ustave, saj je v nasprotju z na\u010delom pravne varnosti in pravne predvidljivosti, ker objektivno ne omogo\u010da prilagoditve in vzpostavitve alternativnega mehanizma obra\u010duna sindikalne \u010dlanarine. Sindikati so svoje organizacijske strukture, vi\u0161ino \u010dlanarine, statutarne ureditve in finan\u010dno poslovanje ve\u010d kot dve desetletji oblikovali ob legitimnem pri\u010dakovanju stabilnosti zakonske ureditve iz tretjega odstavka 207. \u010dlena Zakona o delovnih razmerjih. Nenadna odprava ustaljenega mehanizma zato posega tudi v ustavno varovano na\u010delo zaupanja v pravo. \u0160tevilni sindikati imajo vi\u0161ino \u010dlanarine dolo\u010deno v svojih statutih, ki jih sprejemajo najvi\u0161ji organi sindikatov. Ker bi sprememba na\u010dina obra\u010duna sindikalne \u010dlanarine (ob vseh \u017ee izra\u017eenih argumentih, ki nasprotujejo predlagani spremembi) terjala tudi spremembo vi\u0161ine \u010dlanarine, bi to zahtevalo sklic organov sindikatov in sprejem ustreznih sprememb statutov sindikatov, poleg tega pa razvoj ustreznih programskih re\u0161itev in vzpostavitev celovite infrastrukture za izvajanje obra\u010duna in nadzor pravilnosti obra\u010duna \u010dlanarine, za kar je zagotovo potrebnih ve\u010d mesecev in znatna finan\u010dna sredstva, ki bi ob potencialnem upadu \u010dlanarine \u0161e dodatno oslabilo sindikate. Potrebno je upo\u0161tevati tudi dejstvo, da bi neposredno pla\u010devanje \u010dlanarine sindikatu pomenilo tudi individualno aktivnost vsakega posameznega \u010dlana za izvedbo tak\u0161nega ali druga\u010dnega alternativnega na\u010dina obra\u010duna \u010dlanarine, kar prav tako terja svoj \u010das. Ob predlaganem vacatio legis <\/em>15 dni bi to pomenilo, da bi bili sindikati lahko tudi ve\u010d mesecev brez finan\u010dnih prilivov ali z bistveno zmanj\u0161animi finan\u010dnimi prilivi, s tem pa bi bilo onemogo\u010deno izvajanje sindikalnih aktivnosti, kar je po na\u0161em prepri\u010danju tudi pravi namen predlagateljev, ki pa je, kot navedeno, neskladen tako z mednarodnimi zavezami Slovenije, kot tudi s 76. \u010dlenom Ustave, saj svoboda sindikalnega delovanja in organiziranja vklju\u010duje tudi prepoved vme\u0161avanja dr\u017eave v polo\u017eaj sindikatov na na\u010din, s katerim bi bila ta pravica okrnjena, kar je nesporno primer predlaganega Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih. Petnajstdnevni vacatio legis<\/em> seveda prilagoditve objektivno ne omogo\u010da, zato je predlagana ureditev vpra\u0161ljiva tudi z vidika na\u010dela pravne varnosti in predvidljivosti pravnega reda. Predlagatelji pa tudi niso izkazali obstoja posebej tehtnega javnega interesa, niti niso dokazali, da bi veljavna ureditev povzro\u010dala tak\u0161ne te\u017eave, ki bi zahtevale tako drasti\u010den zakonodajni poseg.<\/p>\n

Nenazadnje v reprezentativnih sindikalnih centralah opozarjamo na nepopravljivo \u0161kodo\u00a0 za socialni dialog in kolektivno dogovarjanje, ki bi jo povzro\u010dil sprejem predlaganega zakona. V primeru ve\u010djih te\u017eav, v katerih bi se lahko zna\u0161li posamezni sindikati, bi to vplivalo ne le na njihovo sposobnost delovanja, temve\u010d tudi na reprezentativnost, s tem pa na padec kolektivnega dogovarjanja tako na ravni panog, kot tudi na ravni podjetij. Prav tako bi enostranski poseg v polo\u017eaj enega od socialnih partnerjev predstavljal ru\u0161enje na\u010dela enakopravnosti partnerjev v socialnem dialogu, vklju\u010dno z nacionalno ravnijo, prav tako pa bi poru\u0161il zaupanje med partnerji in s tem spodkopal temelje za socialni dialog v okviru ESS glede nadaljnjih zakonodajnih predlogov in klju\u010dnih strate\u0161kih dokumentov v dr\u017eavi. \u010ce pride do tega, opozarjamo na tveganje za radikalizacijo sindikalnega gibanja in zmanj\u0161anje predvidljivosti poslovnega okolja, kar utegne imeti nepredvidene negativne u\u010dinke.<\/p>\n

Glede na navedeno ponavljamo, da predlaganemu Zakonu o spremembi Zakona o delovnih razmerjih ostro nasprotujemo in pozivamo k njegovemu umiku ali zavrnitvi.<\/p>\n

Lep pozdrav,<\/p>\n

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije<\/p>\n

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije<\/p>\n

KNSS- Konfederacija novih sindikatov Neodvisnost<\/p>\n

Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost<\/p>\n

Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM<\/p>\n

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije<\/p>\n

Slovenska zveza sindikatov Alternativa<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PRIPOMBE REPREZENTATIVNIH SINDIKALNIH CENTRAL NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH, POSLANE V DR\u017dAVNI ZBOR V reprezentativnih sindikalnih centralah, \u010dlanicah Ekonomsko socialnega sveta (v nadaljevanju: ESS), odlo\u010dno nasprotujemo predlogu Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih (EPA:74-X), ki so ga dne 15.5.2026 v zakonodajni postopek vlo\u017eili poslanci Slovenske demokratske stranke in troj\u010dka Nova Slovenija, Fokus in Slovenske ljudske stranke. Kot utemeljujemo v nadaljevanju, gre za predlog, ki grobo kr\u0161i Resolucijo Dr\u017eavnega zbora o normativni dejavnosti, ni bil obravnavan v socialnem dialogu v okviru Ekonomsko socialnega sveta, kaj \u0161ele, da bi bilo o predlogu dose\u017eeno soglasje, poleg tega pa je predlagana ureditev v neskladju z Ustavo in mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo. Poudarjamo, da je dolo\u010dilo veljavnega tretjega odstavka 207. \u010dlena Zakona o delovnih razmerjih rezultat konsenza med socialnimi partnerji, aktualna ureditev pa je bila v aktualnem besedilu vklju\u010dena najprej v Zakon o delovnih razmerjih, sprejet leta 2002, nato pa tudi v Zakon o delovnih razmerjih, sprejet leta 2013, vanjo pa z nobeno novelo Zakona o delovnih razmerjih ni bilo pose\u017eeno. To je razvidno tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih. Kljub temu, da gre v primeru Zakona o delovnih razmerjih za zakon, ki skladno s Pravili o delovanju Ekonomsko socialnega sveta spada med temeljne vsebine, ki naj bi jih obravnaval ESS, predmetni predlog ni bil predlog obravnave na ESS, niti nismo bili socialni partnerji o njem kako druga\u010de obve\u0161\u010deni pred vlo\u017eitvijo v zakonodajni postopek, \u0161e manj vklju\u010deni v njegovo pripravo ali povpra\u0161ani za mnenje. Navedeno je \u0161e toliko bolj problemati\u010dno spri\u010do dejstva, da se predlog neposredno nana\u0161a in posega v pravni in dejanski polo\u017eaj enega od socialnih partnerjev, torej sindikatov, in to brez kakr\u0161nekoli predhodne obravnave v okviru ESS. Tak\u0161en pristop spreminjanja zakona je v nasprotju s Pravili o delovanju ESS, v nasprotju z ustaljenimi na\u010deli socialnega dialoga in posledi\u010dno zmanj\u0161uje predvidljivost normativnega okolja za organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju delovnopravne zakonodaje. Tudi sicer predlog v ve\u010d elementih grobo kr\u0161i Resolucijo Dr\u017eavnega zbora o normativni dejavnosti. Gre za predlog, ki ne sledi na\u010delom potrebnosti pravnega urejanja, samoomejevanja, sorazmernosti in transparentnosti. Predlog namre\u010d ne temelji na nikakr\u0161ni poglobljeni analizi stanja in vzrokov za nastanek domnevnih problemov, povezanih z obra\u010dunavanjem sindikalne \u010dlanarine, ne utemeljuje razlogov, zakaj je potrebno posegati v ustaljeno prakso obra\u010dunavanja sindikalne \u010dlanarine, predvsem pa ne upravi\u010duje nujnosti primernosti in proporcionalnosti posega v obstoje\u010do ureditev, ki v praksi ni povzro\u010dala te\u017eav. Predlagatelji prav tako niso izkazali, da bi obstoje\u010da ureditev v praksi povzro\u010dala dejanske te\u017eave, kakor tudi niso pojasnili, zakaj bi bilo treba odpraviti ureditev, ki temelji na prostovoljni odlo\u010ditvi delavca in se v praksi izvaja \u017ee ve\u010d desetletij brez sistemskih te\u017eav. Zato predlagani poseg po na\u0161em prepri\u010danju tudi ne prestane testa nujnosti in sorazmernosti. Predlog v nasprotju z na\u010delom transparentnosti tudi ni bil predstavljen niti \u0161ir\u0161i javnosti, kaj \u0161ele sindikatom, na katere se neposredno nana\u0161a, \u010deprav na\u010delo transparentnosti nalaga pripravljavcem zakonodaje natanko to, z namenom kakovostnega seznanjanja, mo\u017enosti odziva in vpliva zainteresirane javnosti. Tudi sicer priprava zakona ni upo\u0161tevala temeljnih na\u010del glede vklju\u010devanja javnosti, niti na\u010dela pravo\u010dasnosti (saj javnost o predlogu pred vlo\u017eitvijo niti ni bila obve\u0161\u010dena, kaj \u0161ele da bi bilo za sodelovanje javnosti zagotovljenih priporo\u010denih od 30 do 60 dni), niti na\u010dela odprtosti in dostopnosti, kar bi omogo\u010dalo dostopnost do uporabljenih strokovnih podlag in posredovanje pripomb in predlogov v \u010dasu priprave predloga. Predlog nadalje ne vsebuje popolnoma nikakr\u0161ne presoje posledic za zaposlene in za sindikate ter posledi\u010dno za stanje socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja v Republiki Sloveniji, za \u010dlovekove pravice in temeljne svobo\u0161\u010dine, ob upo\u0161tevanju na\u010del pravne in socialne dr\u017eave, \u010deprav Resolucija to nalaga pripravljavcem. Predlog tudi ne identificira nobenih tveganj in ocene verjetnosti ne\u017eelenih dogodkov (npr. zmanj\u0161anje sindikaliziranosti in pokritosti s kolektivnimi pogodbami), \u010deprav ta nedvomno obstajajo in je njihova uresni\u010ditev celo zelo verjetna. Nadalje predlog ne vsebuje nobene ocene administrativnih stro\u0161kov za prizadete. Dejstvo je namre\u010d, da predlog mo\u010dno pove\u010duje administrativne in stro\u0161kovne obremenitve za \u010dlane sindikatov in za sindikate, ki bodo morali na novo vzpostavljati celotno infrastrukturo obra\u010duna sindikalne \u010dlanarine in nositi tako administrativno, kot tudi finan\u010dno breme, povezano z obra\u010dunom \u010dlanarine, kar bo predstavljalo neprimerno ve\u010dje breme in stro\u0161ek, kot ga trenutno nosijo delodajalci z zagotavljanjem tehni\u010dnega obra\u010duna \u010dlanarine, ki je praviloma \u017ee avtomatiziran in vklju\u010den v programske re\u0161itve za obra\u010dun pla\u010d in zato za delodajalca ne predstavlja dodatnih stro\u0161kov Glede na navedeno je tudi povsem jasno, da o dru\u017ebeni potrebnosti posega dr\u017eave v obra\u010dun sindikalne \u010dlanarine ni bilo dose\u017eeno nikakr\u0161no, kaj \u0161ele \u010dim \u0161ir\u0161e soglasje, in to kljub temu, da predlog posega v ureditev, ki je bila rezultat konsenza med socialnimi partnerji, kar so nenazadnje spo\u0161tovali tudi poslanci v zakonodajnem postopku ob sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih (poslanci so Zakon o delovnih razmerjih leta 2013 sprejeli brez glasu proti). V zvezi z zakonodajnim gradivom glede predloga Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih velja izpostaviti \u0161e dvoje. Prvo je postopek, po katerem naj bi se predlog zakona sprejemal. Po sklepu kolegija predsednika Dr\u017eavnega zbora naj bi se zakon obravnaval po skraj\u0161anem postopku, kar je povsem neprimerno. Po navedbah predlagateljev naj bi bil skraj\u0161ani postopek utemeljen s tem, da gre za manj\u0161o spremembo veljavnega zakona, kar ne dr\u017ei. Po obsegu sprememba sicer res ni obse\u017ena, ima pa velike in pomembne posledice za \u0161tevilne delavke in delavce, za celoten sistem kolektivnega dogovarjanja, vlogo sindikatov po razli\u010dnih zakonih, zato je skraj\u0161ani postopek povsem neprimeren. Kot drugo opozarjamo na izrazito skopo utemeljitev zakona, ki ne vsebuje nobene analize stanja in ima hkrati izrazito kratko, predvsem pa napa\u010dno oziroma zavajajo\u010do primerjalno pravno ureditev. Pri tem izpostavljamo predvsem dva primera, in sicer primer Francije in Avstrije, ki sta z na\u0161im sistemom popolnoma neprimerljiva. V Franciji so sindikati le v manj\u0161em delu financirani iz \u010dlanarine, so pa izdatno financirani iz prora\u010duna, klju\u010d za delitev prora\u010dunskih sredstev pa so obdobne volitve, ki jih izvedejo med vsemi delavci, ne le \u010dlani sindikata. Kar se ti\u010de Avstrije pa je potrebno upo\u0161tevati, da v Avstriji vsi delavci obvezno pla\u010dujejo \u010dlanarino delavski zbornici, ki za sindikate opravlja velik del strokovnega in analiti\u010dnega dela, kar je povsem druga\u010den normativni okvir za […]<\/p>","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3802","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3802","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3802"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3802\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3803,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3802\/revisions\/3803"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3802"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3802"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3802"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}