{"id":624,"date":"2016-04-05T23:24:39","date_gmt":"2016-04-05T21:24:39","guid":{"rendered":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/?p=624"},"modified":"2016-04-06T23:59:40","modified_gmt":"2016-04-06T21:59:40","slug":"programi-varovanja-zdravja-dajejo-merljive-rezultate","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/programi-varovanja-zdravja-dajejo-merljive-rezultate\/","title":{"rendered":"Programi varovanja zdravja dajejo merljive rezultate"},"content":{"rendered":"

Strokovni regijski posvet ob zdravem zajtrku v organizaciji Zdru\u017eenja delodajalcev Slovenije v Ljubljani je bil peti v nizu sedmih strokovnih regijskih posvetov med februarjem in junijem 2016 v sedmih slovenskih regijah. Posveta se je udele\u017eilo 70 predstavnikov iz podjetij in organizacij iz vse Slovenije. <\/strong><\/p>\n

Posveti potekajo v okviru projekta \u00bbVseslovenska kampanja za ozave\u0161\u010danje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu\u00ab<\/strong>, katere \u010dastna pokroviteljica je dr. Anja Kova\u010d Mrak, ministrica za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti. Glavni namen posvetov je informirati in ozavestiti delodajalce, zaposlene ter strokovno in drugo zainteresirano javnost o promociji zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih le-ta prina\u0161a. Namen posvetov je tudi odpiranje prostora za \u0161ir\u0161o razpravo o promociji zdravja na delovnem mestu v slovenskem prostoru, medsebojno podporo delodajalcev pri njenem na\u010drtovanju ter za \u0161irjenje primerov dobrih praks promocije zdravja na delovnem mestu.<\/p>\n

\"Novinarska<\/a>Novinarska konferenca<\/strong><\/p>\n

Na novinarski konferenci pred posvetom so svoje poglede na problematiko zdravja zaposlenih na delovnem mestu predstavili Jo\u017ee Smole iz Zdru\u017eenja delodajalcev Slovenije (ZDS), Igor Hrast z Izobra\u017eevalno raziskovalnega in\u0161tituta Ljubljana (IRI) in Iztok Juran\u010di\u010d iz Sindikata novinarjev Slovenije (SNS).<\/p>\n

Jo\u017ee Smole<\/strong> je opisal vlogo ZDS-ja in drugih partnerjev v projektu ter poudaril, da gre v projektu predvsem za \u0161irjenje znanja in vedenja o problematiki zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Po njegovem mnenju je mogo\u010de \u017ee z majhnimi ukrepi pripomo\u010di k izbolj\u0161anju organizacijske klime v vseh podjetjih, ne glede na velikost \u2013 pa naj gre za mikro, mala ali srednja podjetja. \u00bbTista podjetja, ki so \u017ee uvedla programe varovanja zdravja, se lahko pohvalijo z merljivimi rezultati,\u00ab je \u0161e dodal Jo\u017ee Smole.<\/p>\n

Igor Hrast<\/strong> je poudaril, da kljub dokazanim \u0161tevilnim koristim promocije zdravja na delovnem mestu tako za zaposlene kot za delodajalce, ter tudi zakonski obvezi delodajalcev k na\u010drtovanju, izvajanju in vrednotenju promocije zdravja na delovnem mestu, zelo majhno \u0161tevilo slovenskih delodajalcev, zlasti v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih, promocijo zdravja na delovnem mestu dejansko na\u010drtuje, izvaja in vrednoti. Glavni razlogi za to so predvsem pomanjkanje prakti\u010dnih znanj, konkretnih pripomo\u010dkov in podpore. Da bi promocija zdravja na delovnem mestu lahko bila pravilno in ustrezno ume\u0161\u010dena v poslovni model vsake organizacije in da bi podjetja lahko dobila njene merljive rezultate, je potrebna podpora vodstva ter stalno ozave\u0161\u010danje in informiranje o pomenu, namenu in ciljih promocije zdravja na delovnem mestu, kar je tudi osrednji namen projekta Kampanja.<\/p>\n

Poskrbeti tudi za prekarce<\/strong><\/p>\n

Iztok Juran\u010di\u010d<\/strong> je opozoril, da se bo treba v najkraj\u0161em \u010dasu posvetiti tudi varovanju zdravja v prekarnih oblikah zaposlitve, ki so vse bolj \u0161tevil\u010dne. Prekarci velikokrat niso zavarovani in so brez pravic, ena od osnovnih sistemskih te\u017eav pa je ta, da niso upravi\u010deni do nadomestila ob bolni\u0161ki odsotnosti v prvih 30 dneh. Juran\u010di\u010d je pozval k temu, da za\u010dnejo v socialnem dialogu postopoma re\u0161evati problematiko varovanja zdravja med prekarci oziroma ga\u00a0 izena\u010diti z zaposlenimi.<\/p>\n

\"Posvet\"<\/a>V prvem delu posveta so nastopili Mladen Markota z In\u0161pektorata RS za delo ter Alenka Gaj\u0161ek in Igor Hrast z Izobra\u017eevalno raziskovalnega in\u0161tituta Ljubljana. Mladen Markota<\/strong> je poudaril, da imamo v Sloveniji stabilno zakonsko osnovo za varovanje zdravja na delovnem mestu, a praksa ka\u017ee, da podjetja skrbijo za to podro\u010dje ve\u010dinoma zaradi zakonskih obveznosti in manj zaradi iskrene zavezanosti vodstev podjetij za varovanje zdravja. In kako se mora podjetje lotiti aktivnosti na tem podro\u010dju?<\/p>\n

 <\/p>\n

\u0160tirje koraki<\/strong><\/p>\n

Markota predlaga \u0161tiri korake. Najprej je treba ugotoviti, kak\u0161no je stanje v kolektivu, na podlagi tega pa narediti analizo. V drugi fazi je priprava programa promocije zdravja na podlagi analize. \u00bbTretji korak je najte\u017eji, saj je treba kakovostno vzdr\u017eevati program varovanja, kar se v praksi izka\u017ee kot trd oreh. Zadnji korak je vrednotenje narejenega, ki se ga lotimo po dolo\u010denem \u010dasu. Takrat pregledamo, kaj je narejeno in po potrebi ponovno naredimo posnetek stanja v kolektivu,\u00ab je poudaril Markota in apeliral na prisotne, da v svojih podjetjih ponotranjijo in iskreno pristopijo<\/strong> k promociji zdravja zaposlenih na delovnem mestu.<\/p>\n

Kombinacija dela in zasebnosti<\/strong><\/p>\n

Alenka Gaj\u0161ek<\/strong> je predstavila prednosti in koristi na\u010drtovanja, izvajanja in evalvacije promocije zdravja na delovnem mestu, med katero spadajo spletne novice in razli\u010dno gradivo, ki je na voljo zaposlenim. Promocijo je razdelila na tri skupine ukrepov, in sicer za izbolj\u0161anje organizacije dela, delovnega okolja in individualne ukrepe. Poudarila je pomen soodvisnosti delovnega mesta in zasebnega \u017eivljenja, ki ju je treba ustrezno kombinirati in uravnote\u017eiti, cilj promocije pa je ohranjanje in krepitev telesnega in du\u0161evnega zdravja zaposlenih.<\/p>\n

\u00bbNaj\u0161ir\u0161i vidik promocije zdravja na delovnem mestu je sestavljen iz petih stebrov vsakega posameznika<\/strong>. Ti stebri so zdravje, delo, dru\u017eina, hobiji ter socialna mre\u017ea prijateljev in znancev,\u00ab je dodala Alenka Gaj\u0161ek. Kaj pa izzivi za prihodnost? Soo\u010dili se bomo z vse bolj starajo\u010do dru\u017ebo, obenem pa bo tudi vse ve\u010d starej\u0161ih zaposlenih, saj se delovna doba podalj\u0161uje.<\/p>\n

Preproste re\u0161itve<\/strong><\/p>\n

Igor Hrast<\/strong> je ob zaklju\u010dku prvega dela posveta poudaril, da je pomembna vloga programa promocije zdravja ta, da ne sme biti preve\u010d kompleksen. Mora biti razumljiv in funkcionalen, re\u0161itve pa preproste. Statisti\u010dni podatki ka\u017eejo, da tveganja na tem podro\u010dju nara\u0161\u010dajo. Najpomembnej\u0161i vzrok za bolni\u0161ki stale\u017e je povezan z nezdravim \u017eivljenjskim slogom. Promocija programov za varovanje zdravja mora postati sestavni del kulture vsakega podjetja<\/strong> in organizacije, ki se za\u010dne pri vsakem posamezniku in odnosih z drugimi.<\/p>\n

Kako je v praksi<\/strong><\/p>\n

Drugi del posveta je bil namenjen prakti\u010dnim primerom. Kristina Bari\u010d Prelogar<\/strong> (ZDS) je razlo\u017eila, kako je z obdav\u010ditvijo<\/strong> ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, kot so pla\u010dilo startnin, \u010dlanarin in vadnin za rekreativna tekmovanja, te\u010daje, fitnes klube in podobno.<\/p>\n

Primer dobre prakse s podro\u010dja promocije zdravja v Zavarovalnici Triglav<\/strong> je predstavila Mateja Ger\u017eina iz podjetja Triglav INT, d. d. Projekta so se lotili celostno<\/strong>, poskrbeli so za ustrezno motivacijo in osve\u0161\u010dali tudi z nasveti za ergonomsko delovno mesto. Uporabili so razli\u010dne komunikacijske kanale, pripravili tiskana in spletna gradiva, organizirali delavnice, te\u010daje, treninge, rekreativna tekmovanja in osebna svetovanja za zaposlene in vodje. Poskrbeli so tudi za zdravo prehranjevanje z eko tr\u017enicami in vsakodnevnim zdravim obrokom.<\/p>\n

Gradiva s posveta<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Strokovni regijski posvet ob zdravem zajtrku v organizaciji Zdru\u017eenja delodajalcev Slovenije v Ljubljani je bil peti v nizu sedmih strokovnih regijskih posvetov med februarjem in junijem 2016 v sedmih slovenskih regijah. Posveta se je udele\u017eilo 70 predstavnikov iz podjetij in organizacij iz vse Slovenije. Posveti potekajo v okviru projekta \u00bbVseslovenska kampanja za ozave\u0161\u010danje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu\u00ab, katere \u010dastna pokroviteljica je dr. Anja Kova\u010d Mrak, ministrica za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti. Glavni namen posvetov je informirati in ozavestiti delodajalce, zaposlene ter strokovno in drugo zainteresirano javnost o promociji zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih le-ta prina\u0161a. Namen posvetov je tudi odpiranje prostora za \u0161ir\u0161o razpravo o promociji zdravja na delovnem mestu v slovenskem prostoru, medsebojno podporo delodajalcev pri njenem na\u010drtovanju ter za \u0161irjenje primerov dobrih praks promocije zdravja na delovnem mestu. Novinarska konferenca Na novinarski konferenci pred posvetom so svoje poglede na problematiko zdravja zaposlenih na delovnem mestu predstavili Jo\u017ee Smole iz Zdru\u017eenja delodajalcev Slovenije (ZDS), Igor Hrast z Izobra\u017eevalno raziskovalnega in\u0161tituta Ljubljana (IRI) in Iztok Juran\u010di\u010d iz Sindikata novinarjev Slovenije (SNS). Jo\u017ee Smole je opisal vlogo ZDS-ja in drugih partnerjev v projektu ter poudaril, da gre v projektu predvsem za \u0161irjenje znanja in vedenja o problematiki zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Po njegovem mnenju je mogo\u010de \u017ee z majhnimi ukrepi pripomo\u010di k izbolj\u0161anju organizacijske klime v vseh podjetjih, ne glede na velikost \u2013 pa naj gre za mikro, mala ali srednja podjetja. \u00bbTista podjetja, ki so \u017ee uvedla programe varovanja zdravja, se lahko pohvalijo z merljivimi rezultati,\u00ab je \u0161e dodal Jo\u017ee Smole. Igor Hrast je poudaril, da kljub dokazanim \u0161tevilnim koristim promocije zdravja na delovnem mestu tako za zaposlene kot za delodajalce, ter tudi zakonski obvezi delodajalcev k na\u010drtovanju, izvajanju in vrednotenju promocije zdravja na delovnem mestu, zelo majhno \u0161tevilo slovenskih delodajalcev, zlasti v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih, promocijo zdravja na delovnem mestu dejansko na\u010drtuje, izvaja in vrednoti. Glavni razlogi za to so predvsem pomanjkanje prakti\u010dnih znanj, konkretnih pripomo\u010dkov in podpore. Da bi promocija zdravja na delovnem mestu lahko bila pravilno in ustrezno ume\u0161\u010dena v poslovni model vsake organizacije in da bi podjetja lahko dobila njene merljive rezultate, je potrebna podpora vodstva ter stalno ozave\u0161\u010danje in informiranje o pomenu, namenu in ciljih promocije zdravja na delovnem mestu, kar je tudi osrednji namen projekta Kampanja. Poskrbeti tudi za prekarce Iztok Juran\u010di\u010d je opozoril, da se bo treba v najkraj\u0161em \u010dasu posvetiti tudi varovanju zdravja v prekarnih oblikah zaposlitve, ki so vse bolj \u0161tevil\u010dne. Prekarci velikokrat niso zavarovani in so brez pravic, ena od osnovnih sistemskih te\u017eav pa je ta, da niso upravi\u010deni do nadomestila ob bolni\u0161ki odsotnosti v prvih 30 dneh. Juran\u010di\u010d je pozval k temu, da za\u010dnejo v socialnem dialogu postopoma re\u0161evati problematiko varovanja zdravja med prekarci oziroma ga\u00a0 izena\u010diti z zaposlenimi. V prvem delu posveta so nastopili Mladen Markota z In\u0161pektorata RS za delo ter Alenka Gaj\u0161ek in Igor Hrast z Izobra\u017eevalno raziskovalnega in\u0161tituta Ljubljana. Mladen Markota je poudaril, da imamo v Sloveniji stabilno zakonsko osnovo za varovanje zdravja na delovnem mestu, a praksa ka\u017ee, da podjetja skrbijo za to podro\u010dje ve\u010dinoma zaradi zakonskih obveznosti in manj zaradi iskrene zavezanosti vodstev podjetij za varovanje zdravja. In kako se mora podjetje lotiti aktivnosti na tem podro\u010dju?   \u0160tirje koraki Markota predlaga \u0161tiri korake. Najprej je treba ugotoviti, kak\u0161no je stanje v kolektivu, na podlagi tega pa narediti analizo. V drugi fazi je priprava programa promocije zdravja na podlagi analize. \u00bbTretji korak je najte\u017eji, saj je treba kakovostno vzdr\u017eevati program varovanja, kar se v praksi izka\u017ee kot trd oreh. Zadnji korak je vrednotenje narejenega, ki se ga lotimo po dolo\u010denem \u010dasu. Takrat pregledamo, kaj je narejeno in po potrebi ponovno naredimo posnetek stanja v kolektivu,\u00ab je poudaril Markota in apeliral na prisotne, da v svojih podjetjih ponotranjijo in iskreno pristopijo k promociji zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Kombinacija dela in zasebnosti Alenka Gaj\u0161ek je predstavila prednosti in koristi na\u010drtovanja, izvajanja in evalvacije promocije zdravja na delovnem mestu, med katero spadajo spletne novice in razli\u010dno gradivo, ki je na voljo zaposlenim. Promocijo je razdelila na tri skupine ukrepov, in sicer za izbolj\u0161anje organizacije dela, delovnega okolja in individualne ukrepe. Poudarila je pomen soodvisnosti delovnega mesta in zasebnega \u017eivljenja, ki ju je treba ustrezno kombinirati in uravnote\u017eiti, cilj promocije pa je ohranjanje in krepitev telesnega in du\u0161evnega zdravja zaposlenih. \u00bbNaj\u0161ir\u0161i vidik promocije zdravja na delovnem mestu je sestavljen iz petih stebrov vsakega posameznika. Ti stebri so zdravje, delo, dru\u017eina, hobiji ter socialna mre\u017ea prijateljev in znancev,\u00ab je dodala Alenka Gaj\u0161ek. Kaj pa izzivi za prihodnost? Soo\u010dili se bomo z vse bolj starajo\u010do dru\u017ebo, obenem pa bo tudi vse ve\u010d starej\u0161ih zaposlenih, saj se delovna doba podalj\u0161uje. Preproste re\u0161itve Igor Hrast je ob zaklju\u010dku prvega dela posveta poudaril, da je pomembna vloga programa promocije zdravja ta, da ne sme biti preve\u010d kompleksen. Mora biti razumljiv in funkcionalen, re\u0161itve pa preproste. Statisti\u010dni podatki ka\u017eejo, da tveganja na tem podro\u010dju nara\u0161\u010dajo. Najpomembnej\u0161i vzrok za bolni\u0161ki stale\u017e je povezan z nezdravim \u017eivljenjskim slogom. Promocija programov za varovanje zdravja mora postati sestavni del kulture vsakega podjetja in organizacije, ki se za\u010dne pri vsakem posamezniku in odnosih z drugimi. Kako je v praksi Drugi del posveta je bil namenjen prakti\u010dnim primerom. Kristina Bari\u010d Prelogar (ZDS) je razlo\u017eila, kako je z obdav\u010ditvijo ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, kot so pla\u010dilo startnin, \u010dlanarin in vadnin za rekreativna tekmovanja, te\u010daje, fitnes klube in podobno. Primer dobre prakse s podro\u010dja promocije zdravja v Zavarovalnici Triglav je predstavila Mateja Ger\u017eina iz podjetja Triglav INT, d. d. Projekta so se lotili celostno, poskrbeli so za ustrezno motivacijo in osve\u0161\u010dali tudi z nasveti za ergonomsko delovno mesto. Uporabili so razli\u010dne komunikacijske kanale, pripravili tiskana in spletna gradiva, organizirali delavnice, te\u010daje, treninge, rekreativna tekmovanja in osebna svetovanja za zaposlene in vodje. Poskrbeli so tudi za zdravo prehranjevanje z eko tr\u017enicami in vsakodnevnim zdravim obrokom. Gradiva s posveta<\/p>","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","_links_to":"","_links_to_target":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-624","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/624","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=624"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/624\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":630,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/624\/revisions\/630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=624"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=624"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sindikat-novinarjev.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=624"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}