Novinarji so bili v zadnjih mesecih presene\u010deni nad ra\u010duni, ki so jih prejeli od organov, od katerih so zahtevali posredovanje informacij javnega zna\u010daja. Javne institucije, ki so posredovanje informacij zavrnile, so novinarjem ob tem izstavile ra\u010dun za pla\u010dilo stro\u0161kov odvetnikov, ki so zastopali osebe, na katere so se nana\u0161ali zahtevani podatki. Zakaj je to sporno? Ker mora biti dostop do informacij po mednarodnih standardih enostaven, hiter in brezpla\u010den oziroma povezan z nizkimi stro\u0161ki.<\/p>\n
Po uspe\u0161ni kampanji proti dvojnemu zara\u010dunavanju stro\u0161kov dela javnih uslu\u017ebencev za posredovanje informacij javnega zna\u010daja, zdaj organi, za odvra\u010danje od vlaganja zahtevkov, uporabljajo zara\u010dunavanje nesorazmerno visokih stro\u0161kov v breme prosilca, ki jim jih omogo\u010da\u00a0 upravni postopek.<\/p>\n
\u010ce bi opisano situacijo privedli do absurda, bi prosilci, pa naj so novinarji ali ne, morali preprosto prenehati z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega zna\u010daja, saj se v nasprotnem primeru izpostavljajo nesorazmernemu finan\u010dnemu tveganju. To bi pravico vedeti postavilo na kocko.<\/p>\n
Dru\u0161tvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Zdru\u017eenje novinarjev in publicistov ter Transparency International Slovenia na svetovni dan pravice vedeti javnosti predstavljamo pobudo za spremembo 26.a \u010dlena Zakona o dostopu do informacij javnega zna\u010daja <\/strong>(ZDIJZ). Z njo \u017eelimo prepre\u010diti zlorabo instituta stranske udele\u017ebe v upravnem postopku,<\/strong> preko katere se dejansko ovira pravica dostopa do informacij javnega zna\u010daja. Pobudo smo 15. septembra 2017 naslovili na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Vlado RS in Urad Informacijskega poobla\u0161\u010denca<\/u>. Prejeli smo le odgovor informacijske poobla\u0161\u010denke, ki pravi, da bi pobuda “prispevala k ve\u010dji transparentnosti in poenostavitvi postopka ter k bolj\u0161i pravni varnosti za prosilce”.<\/p>\n Opozoriti \u017eelimo na problem, ki ga v praksi predstavlja institut stranske udele\u017ebe, v postopkih dostopa do informacij javnega zna\u010daja po ZDIJZ. Udele\u017eba tretjih oseb, kadar bi odlo\u010ditev lahko vplivala na njihove pravice, je nedvomno potrebna, vendar pa se uveljavlja praksa, da se tretje osebe kli\u010de v postopke dostopa do informacij javnega zna\u010daja tudi takrat, kadar gre za podatke, ki so po ZDIJZ izrecno dolo\u010deni kot javni, zato stranski udele\u017eenci ne morejo vplivati na izid postopka. V primeru, da jih zastopajo odvetniki, to povzro\u010di stro\u0161ke zastopanja. \u010ce prosilec v postopku ni uspe\u0161en, je dol\u017ean po 114. \u010dlenu Zakona o splo\u0161nem upravnem postopku (ZUP) kriti stro\u0161ke odvetnikov, ki zastopajo stranske udele\u017eence v postopku. Udele\u017eba tretjih oseb tako lahko v postopke vna\u0161a nesorazmerno visoke stro\u0161ke, poleg tega pa jih tudi nedopustno podalj\u0161uje. Menimo, da bo tak\u0161na praksa upravnih sodi\u0161\u010d izni\u010dila dosedanje standarde na podro\u010dju dostopa do informacij javnega zna\u010daja, zaradi katerih Slovenija slovi kot ena izmed dr\u017eav \u010dlanic EU z odli\u010dno podro\u010dno zakonodajo.<\/p>\n Problem lahko ponazorimo s primerom, ko bi nekdo \u017eelel informacijo o letnih ocenah javnih uslu\u017ebencev dolo\u010denega ministrstva. To je informacija, ki je po ZDIJZ nesporno javna, saj gre za podatek o delovni uspe\u0161nosti javnega uslu\u017ebenca, kar je v odlo\u010dbah potrdil tudi IP. Po trenutni razlagi stranske udele\u017ebe v postopkih po ZDIJZ, pa je vsak od uslu\u017ebencev upravi\u010den do stranske udele\u017ebe v postopku, kljub temu, da na izid postopka ne more vplivati, ker gre za informacijo, ki je neposredno po ZDIJZ javna. Ministrstvo, za uslu\u017ebence katerega bi prosilec zahteval podatke, bi lahko vse svoje uslu\u017ebence (npr. 500 oseb) pisno pozvalo k priglasitvi v postopek. Vse pozive je po ZUP treba vro\u010diti osebno in to v roku 15 delovnih dni, vsak od uslu\u017ebencev ima rok 8 delovnih dni za odgovor,\u00a0 v postopku pa ga lahko zastopa poobla\u0161\u010denec, ki je po odvetni\u0161ki tarifi upravi\u010den do nagrade 140 evrov za zastopanje. V najbolj\u0161em primeru bi se v \u010dasovnem smislu posredovanje informacije zavleklo vsaj za mesec dni (v primeru te\u017eav pri vro\u010danju, pa \u0161e neprimerno bolj), kar je v nasprotju z na\u010delom ekonomi\u010dnosti. Kar zadeva stro\u0161ke, pa bi ti v primeru, da bi jih bil dol\u017ean pla\u010dati prosilec, lahko zna\u0161ali 70.000 evrov, kar je v nasprotju z na\u010delom prostega dostopa.<\/p>\n Zato predlagamo spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega zna\u010daja, in sicer, da se doda:<\/strong><\/p>\n