Sindikata Dela in Dnevnika v podporo novinarjem Večera ob napovedanem odpuščanju
Izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela:
Novinarji Dela podpiramo kolege novinarje Večera v njihovi prizadevanjih, da preprečijo napovedana odpuščanja, v drugem krogu poslovodstvo Večera napoveduje odpustitev sedmih novinarjev. Odpuščanja na Delu med letoma 2014 in 2018, ko je bilo odpuščenih več kot 40 novinarjev, so pokazala, kako veliko opustošenje to prinaša v časopis in širše medijsko okolje ter vpliva na kakovost dela in kakovost medijskega poročanja.
Razmere na trgu tiskanih medijev, ki so večinoma v zasebni lasti, niso idealne, vendar pa so brez ustrezne regulative pogosto izrabljene za doseganje zasebnih interesov lastnikov. Slaba poslovna kultura nekaterih podjetij v Sloveniji se odraža tudi v zasebnih tiskanih medijih. Pri tem pa je prevečkrat pozabljeno, da poleg javne RTV in javnega servisa STA tudi novinarji v tiskanih medijih opravljamo službo v interesu javnosti.
Na Delu so odpuščanja pustila hude posledice. Začela so se decembra 2014, se nadaljevala v 2015, glavnina odpuščanj pa je bila v letu 2016. Uprava je neformalno začela izvajati program presežnih delavcev, odpuščali so po delih, od dva do tri na mesec. Formalni razlogi odpuščanja so bili poslovni razlogi, to je stroški dela glede na poslovne rezultate oziroma načrtovani dobiček. Pozneje je nezakonitost takega odpuščanja, žal prepozno, formalno prepoznalo tudi Vrhovno sodišče, a do leta 2018 je bilo odpuščenih že 40 novinarjev.
K ustavitvi odpuščanj je pripomogla tudi sodna praksa evropskega sodišča, ki so jo slovenska sodišča začela uporabljati leta 2017. Konec leta 2019 je poslovodstvo tudi formalno želelo uveljaviti program presežnih delavcev, ki pa potem ni bil izpeljan, tudi zaradi prizadevanj sindikata in takratnega sveta delavcev, vseeno pa je sporazumno odšlo približno nekaj novinarjev.
Sindikat je poslovodstvo ves čas opozarjal, da bo nastal začaran krog: zaradi odpuščanja bo kakovost dela in izdelkov padala, prihodki se bodo zmanjšali zaradi upadanja naklad in naklade bodo še močneje upadale. Ni zaznati prave volje, da bi investirali v kadre in vsebine.
V zadnjih mesecih je z Dela odšlo pet kolegov. Potekajo tudi tako imenovane mehke oblike odpuščanja, ko starejši kolegi zadnja leta odhajajo prek zavoda za zaposlovanje v pokoj, večinoma odhajajo z veseljem. Kolegov, ki odidejo, poslovodstvo ne nadomešča. To pa povečuje obremenjenost novinarjev, ki ostajajo.
Glede na zadnje spremembe zakona o medijih ugotavljamo, da država tudi tokrat pušča novinarje, zaposlene v časopisih v zasebni lasti, ki prav tako kot RTV in STA opravljajo delo v javnem interesu, na cedilu. Tako pa pripomore tudi k temu, da gre spirala profesionalnega novinarstva v Sloveniji samo še navzdol.
Sindikat novinarjev in delavcev Dnevnika:
Sindikat novinarjev in delavcev Dnevnika izraža podporo kolegom na Večeru, ki želijo preprečiti napovedano odpustitev sedmih novinarjev. Na tem mestu bi lahko znova na dolgo in široko razpravljali o položaju novinarstva v državi, a čas za besedičenje je že zdavnaj minil. Tisti, ki ga to zanima, bi moral biti o zakonitostih medijskega trga že poučen. Glede na informativno in demokratično funkcijo dela novinarjev in zaposlenih v medijih pa je vendarle treba znova opozoriti, da bi alarmantno stanje moralo zanimati vsakogar. Ob tem pozivamo predvsem odločevalce, ki na podlagi volitev predstavljajo državljane in ki jim je na podlagi volitev tudi podeljena moč in odgovornost, da kaj ukrenejo – da pozorno spremljajo tovrstna odpuščanja v medijih. In da spoznanja upoštevajo pri ukrepih v prihodnje.
Predvsem pa naj se vprašajo, ali so res naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi medije zavarovali pred tovrstnimi epizodami odpuščanja. Pred odpuščanji, katerih edino vodilo je korektura poslovnih rezultatov. Jasno je, da so zasebni časopisi na eni strani subjekti na trgu kot vsi drugi, a jasno je tudi, da zasebni mediji prav tako delujejo v javnem interesu. In da jih kot enega temeljev demokracije ne bi smeli prepustiti nemilosti logike trga. Novinarstvo ni zgolj še en pogrešljiv produkt hiperpotrošniške družbe. S tega vidika je sramotno, da v predlaganih spremembah zakona o medijih ni definirana višina letnih sredstev finančne pomoči medijev in da bo celoten mehanizem pomoči, kot glasno opozarjajo predstavniške institucije in mediji sami, s tem podvržen nestabilnosti in arbitrarnosti vsakokratne politične oblasti.
Prav tako v predlagani noveli zakonodaje ni ustrezno obravnavano pogojevanje finančne pomoči, in sicer na način, da bo ta pomoč res prišla do ustreznih naslovnikov, to je do podplačanih in preobremenjenih novinarjev, lektorjev, fotografov, tehničnih urednikov, infografikov, redaktorjev in tako dalje. Ob takšnih odpuščanjih, ki v praksi vedno pomenijo dodatne obremenitve za tiste, ki ostajajo, se namreč pogosto pozablja na leta in leta tihih prostovoljnih odhodov iz novinarstva zaradi degradacije poklica; temu botruje že omenjena logika zasledovanja dobička skupaj s širšo strukturno krizo časopisja, ki mora soobstajati in preživeti v neposredni konkurenci s senzacionalističnimi, vulgariziranimi, z dezinformacijami prepredenimi platformami javnega komuniciranja, h katerim se vse bolj zateka tudi politika. Tam seveda zanjo ne veljajo pravila profesionaliziranih medijev.
Pod črto zato vprašanje politiki – ali se boste iz zadnje epizode napovedanih odpuščanj kaj naučili in v zvezi s tem kaj storili ali pa vam potihem takšno stanje v novinarstvu pravzaprav ustreza?