Vodenje Sindikata novinarjev Slovenije prevzel Igor Dernovšek

Skupščina Sindikata novinarjev Slovenije je za novega predsednika izvolila novinarja Dnevnika Igorja Dernovška, ki bo sindikat vodil do konca mandata junija 2023.

“SNS mora ob že sicer vodilni vlogi na področju pravne prakse postati glasnejši, bolj konkreten in tudi na zunaj bolj aktiven v boju za pravice zaposlenih in honorarnih sodelavcev v medijskih hišah. Z organizacijo okroglih miz in javnih razprav je treba javnosti znova in znova pojasnjevati pomen novinarstva v družbi, opozarjati na nevarnosti dezinformacij na družbenih področjih in političnih poskusov utišanja novinarjev, kakor tudi na nesposobnost in aroganco lastnikov zlasti časopisnih medijev, ki so tik pred propadom, in posledice, ki bi iz tega sledile. Sindikati, združeni v SNS, se moramo obnašati kot družina. Če je napaden eden od nas, je to napad na vse, in vsak tak napad terja skupen in odločen odgovor. Spremeniti moramo pristop iz neuspešnega branjenja pridobljenih pravic v aktivne zahteve za izboljšanje pravic. Za okrepitev te skupne fronte je smiselno povezovanje z eno od večjih sindikalnih central, kakor tudi z nevladnimi organizacijami in sorodnimi sindikati iz tujine, ki delujejo na tem področju. SNS mora postati krovni sindikat vseh novinarjev. Izboljšati je treba komunikacijo s članstvom in mu pokazati, da smo lahko, pod pogojem, da bomo enotni, še kako močni. Dokončno je treba odpraviti prakso prekarnega dela v medijskih hišah in znova ter aktivneje poskušati doseči podpis panožne kolektivne pogodbe,” je ob izvolitvi izpostavil Dernovšek.

Skupščina je na dopisni seji v prvem tednu junija opredelila prednostne usmeritve v delovanju poklicnega sindikata. Sindikat ugotavlja, da se je v obdobju, ko je bila razglašena epidemija, izrazito poslabšal položaj samozaposlenih in honorarnih sodelavcev brez statusa in študentov, ker jih je začasna državna pomoč izključila, ministrstvo za kulturo pa je hkrati zmanjšalo tudi podporo iz medijskega sklada. Ponovno zahtevamo, da se o noveli medijskega zakona čim prej opravi javna razprava, v katero bodo pravočasno vključeni vsi deležniki javnega interesa na področju medijev, z novelo pa naj se zagotovi tudi ustrezno in izdatnejše državno spodbujanje medijske raznolikosti.

Zlasti v zasebnih medijskih družbah so kljub začasni državni pomoči povečana likvidnostna tveganja, ko bodo sredstva izčrpana, lahko pride do zniževanja plač in odpuščanj. Sindikat poziva socialne partnerje, predvsem na delodajalski strani, da okrepijo socialni dialog in dobro prakso kolektivnih dogovorov za doseganje sporazumnih rešitev. Na nacionalni ravni pozivamo delodajalce v medijski industriji, naj pristopijo k dialogu o kolektivni pogodbi razširjene veljavnosti, s katerim bi uredili minimalne standarde podjetniških kolektivnih pogodb.

V javnem servisu RTV Slovenija se zaradi medijske politike aktualne vlade povečujejo tudi politična tveganja, sistematični pritisk na avtonomno uredniško politiko in financiranje. Javni zavod je tveganjem posebej izpostavljen, ker je vsakokratni oblasti omogočen sistemski vpliv in neposredno vmešavanje v finančno in uredniško avtonomijo. Odločno nasprotujemo, da se uzakonjeni vzvodi oblasti zlorabljajo za kratkoročne politične potrebe in poskuse discipliniranja urednikov in novinarjev. Zakonsko so zavezani obveščanju javnosti in poklicnim standardom.

Kot predstavnika javnosti v Novinarskem častnem razsodišču, skupnem organu SNS in Društva novinarjev Slovenije, je skupščina izvolila Petra Merca.

Sindikat novinarjev Slovenije                                                                     Ljubljana, 8. junij 2020