Predlog hitre razrešitve direktorice TV Slovenija predstavlja širše izrivanje vloge programskega sveta

V Sindikatu novinarjev Slovenije ugotavljamo, da se nadaljujejo neprimerni poskusi kadrovanja mimo ustaljenih postopkov, s čimer se znova odpira vprašanje prekoračitve pooblastil in pristojnosti. Po poskusu razrešitve Manice Janežič Ambrožič z mesta odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija je v postopku razrešitve tokrat direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak. Že pri prvem poskusu smo v sindikatu opozorili, da nasprotujemo ukrepom vodstva, ki bi mimo samoregulacije in vzpostavljenih samoomejitev posegali v novinarsko in uredniško delo. Na izredni seji 16. avgusta bo Programski svet RTV Slovenije zdaj odločal o razrešitvi direktorice TV Slovenija.

Po naši oceni predstavlja predlog hitre razrešitve, ki je hkrati pomanjkljivo argumentiran, širše izrivanje statutarno in zakonsko opredeljenih vodilne vloge in funkcij Programskega sveta. V konfliktu med generalnim direktorjem in direktorico Televizije je generalni direktor prekoračil svoja pooblastila in pristojnosti, s čimer ogroža institucionalno mesto in vlogo, uzakonjeni status, ki ga ima javna radiotelevizija v slovenskem medijskem prostoru. Nadalje ocenjujemo, da načina in postopka razrešitve, kot ga izvaja generalni direktor, ne bi smel biti deležen noben direktor Radia ali Televizije Slovenija. Od generalnega direktorja zato pričakujemo ustavitev postopka razrešitve, od Programskega sveta pa, da bo preprečil morebitno enostransko hitro odstranitev direktorice Televizije Slovenija ter omogočil javno obravnavo in odločanje o razrešitvi, kot sta v statutu in zakonu opredeljeni njegovi naloga in vloga.

V širšem pogledu notranji konflikt kompetenc med generalnim direktorjem in direktorico Televizije Slovenija kaže tudi na  občutna razhajanja, o katerih bi moral, kot je to določeno s statutom in zakonom, odločati Programski svet, kot so programska shema, rebalans, morebitna sanacija, razmerja med tržnimi dejavnostmi in javno službo ter o pomanjkanju stabilnih virov financiranja javne službe, ki je zaradi več letnega politično motiviranega stiskanja javnih sredstev že močno finančno izčrpana.

Morebitne enostranske odločitve generalnega direktorja, ki izrivajo iz odločanja Programski svet, vodilni organ izvajanja javnega interesa zavoda, povečujejo tudi tveganja prisvajanja pooblastil, zaradi katerih javna radiotelevizija postaja lahek plen strank, ki sestavljajo vsakokratno vlado. V primeru konkretnega predloga razrešitve ugotavljamo, da so sistemska tveganja in grožnje neodvisnosti javne radiotelevizije, za katero je pristojen Programski svet, visoka. Institut predhodnega soglasja k imenovanju in razrešitvi direktorjev Radia in Televizije Slovenija je med pomembnejšimi sestavinami institucionalne neodvisnosti javne službe. Če Programski svet ne bo odločal o razrešitvi direktorice TV Slovenije iz postopkovnih razlogov, generalni direktor pa jo bo kljub temu razrešil, bi bil to nevaren precedens in jasno znamenje zakonodajalcu, da mora zavarovati javni interes RTV Slovenija. V nasprotnem primeru bi to prineslo nepovratne posledice za delovanje javne službe RTV Slovenija in njeno institucionalno neodvisnost.

* Dopis smo v SNS pred izredno sejo Programskega sveta RTV Slovenija poslali generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu in predsedniku Programskega sveta RTV Slovenija Cirilu Baškoviču.