Javni poziv lastniku in državi k družbeno odgovornemu ravnanju ob zaključku prodajnih postopkov medijske družbe Delo
Ker se zavedamo sistemskih, formalnih in institucionalnih pomanjkljivosti v ureditvi in izvajanju javnega interesa na področju medijev in izvedbenih tveganj, ki izhajajo iz tega, kot tudi kočljivega položaja prodajalca družbe Delo, d.d. , Pivovarne Laško, lastnika pozivamo, da skrbno stehta in pri izbira kupca družbe Delo, d.d. v največji možni meri upošteva tudi vsa tveganja in posledice, ki jih bo za vodilno medijsko družbo na trgu tiskanih medijev imela odločitev o tem, katerega kupca bo izbral. Razumemo tudi motiv maksimiranja cene, vendarle pa smo- ne glede na to, kolikšne cene za delnico Dela so ali bodo ponujene- prepričani, da lahko prevladujoči motiv kupnine v kombinaciji s finančno šibkim in nestabilnim lastnikom povzroči zlom trga tiskanih medijev ter v zadnji instanci tudi oropa medijski prostor edinega še preostalega potenciala vodilnega nacionalnega dnevnika.
Družba Delo se trenutno sama drži nad vodo. Z lani izkazanimi prihodki in dobičkom iz dejavnosti, tudi z razmeroma nizko zadolženostjo, bo glede na doseženo ceno v vsakem primeru privlačna naložba. Osnovne dejavnosti lastnika v nobenem pogledu finančno ni ogrožala niti ne ogroža. Do danes je medijsko podjetje vzdržalo za okoli 24 milijonov premoženjskih izgub, ki jih je povzročil prevzem sedanjega lastnika od leta 2008. Družba kakšne podobne finančne operacije, četudi v manjšem obsegu, ne bo preživela, neposredni oportunitetni družbeni stroški v krčenju dejavnosti in odpuščanju zaposlenih- tudi če ne upoštevamo nemerljivih v pluralnosti in raznolikosti medijskega prostora– pa bodo neprimerno večji, kot so bili doslej, škoda iz tega naslova pa bistveno večja od koristi, ki jih bo lastnik morda imel v razliki kupnine od prodaje nestabilnemu kupcu.
Zgolj iz zadnjih razpoložljivih bilančnih podatkov (za leto 2013) o poslovanju petih javno znanih potencialnih kupcev je povsem jasno, da sta samo dva finančno dovolj močna, stabilna in sposobna za kapitalsko in likvidnostno upravljanje medijske družbe v obsegu in sestavi, kakršna je Delo. Ostali potencialni kupci bodo bolj ali manj, v odvisnosti od cene, breme kupnine morali zaračunati prevzeti družbi, dva sta v finančnem položaju, ko jo bosta zelo verjetno oskubila do kosti. Socialni partnerji zato podpiramo prodajo tistemu lastniku, ki se bo zavezal k družbeno odgovornemu ravnanju, ki družbe ne bo izčrpaval ter tudi vlagal v njen razvoj, v skladu z možnostmi pa zagotovil tudi predkupno pravico do deleža zaposlenim v družbi, torej delitev lastniških tveganj.
Kar se je izkazalo v postopkih nadzora konkurence na medijskem trgu od prevzema Dela dalje leta 2008, je zlasti nemoč regulatorjev, da bi preprečili špekulativne prevzeme, ki javni interes na področju medijev izpostavljajo tveganjem špekulativnega kapitala in kratkoročnim političnim manipulacijam. Pasivna in birokratska drža ministrstva za kulturo– zakonsko sicer brezhibna- v primeru prodaje Večera družbi Dober Večer nam dokazuje, da tehtanje javnega interesa težko pričakujemo od resornega ministrstva, še posebej, če bo izdalo pet predhodnih soglasij kupcem Dela, kot je v primeru Večera dve soglasji, še preden je bila kupoprodajna pogodba sklenjena. Morda naivno, pa prav nič retorično, vprašanje je, ali morda lahko tokrat vsaj od lastnika pričakujemo družbeno bolj odgovorno ravnanje?
S spoštovanjem,
Brane Piano, predsednik, Svet delavcev Delo, d.d.
Gorazd Utenkar, predsednik IO, Sindikat novinarjev Dela
Sonja Vovk, predsednica IO, Sindikat Pergam- Delo
Alenka Potočnik, v.d. predsednice, Sindikat novinarjev Slovenije