Dan svobode medijev

Dedek svobodnjak, mati zaposlena novinarka, sin prekar’c, vnukinja pa dninar, lahko kratko ponazorimo medgeneracijsko napredovanje socialnih in poklicnih tveganj v novinarstvu, ki danes in tukaj narekujejo izpostavljenost ljudi, ki delajo v medijih. Samo njih?

Splošno dobro

Poslanstvo in vloga neformalne veje oblasti, kot informiranje javnosti, nadzor delovanja demokracije, svoboda izražanja, niso le ekskluzivno medijske pravice in obveznosti, ampak splošno dobro, zapisano v družbenih pogodbah, kot so tudi druge ustavno zagotovljene pravice, tiste danes izpostavljene, do izobraževanja, zdravja in dela, sindikalnega združevanja, dostojnega življenja in pravne varnosti.

Prekarna prihodnost

Univerzalne, kot so omenjene in druge pravice (v poklicu bolj zaveze), so lahko še vedno neizčrpen vir tihega zavezništva javnosti in medijev, ki danes spremljajo, kako se presnavljajo in razkrajajo v prekarno prihodnost. Tudi v medijih jo odraža dninarski položaj ljudi, za katerega je značilno menjavanje delodajalcev, poklica, nebrzdanega krčenja pravic iz dela, pravic do pravne in socialne varnosti, v obsegu in preko meje, ko se upravičeno vprašujemo ali bodo sploh del medgeneracijske menjave in solidarnosti, kakršno še poznamo danes.

Zoper prekarna razmerja

Dan svobode medijev obstaja od leta 1993, ko ga je za to proglasila Organizacija združenih narodov v želji spomniti vlade držav članic na njihovo dolžnost spoštovanja in spodbujanja pravice do svobode izražanja. Po dvaindvajsetih letih to medijsko in poklicno zavezo do poštenega in nepristranskega informiranja javnosti široko in globoko označujejo pogoji dninarskega dela. Na spominski dan medijev se zato pridružujemo stanovskim organizacijam v njihovih akcijah zoper prekarna razmerja in segregacijo ljudi na regulirani in divji trg dela in se zavezujemo, da bomo v javnem in zasebnem medijskem sektorju vztrajali pri dejanjih in organizaciji zoper njihovo razraščanje.

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije
Zanj: Iztok Jurančič, glavni tajnik