Dvig plač zahtevajo tudi novinarji RTV Slovenija

Uskladitev plač za novinarje RTV Slovenija

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija se je po dogovoru vlade z zdravniškim sindikatom Fides na vlado obrnila z zahtevo po višjih plačah. Novinarji RTV Slovenija, ki so po zahtevnosti dela, odgovornosti in izobrazbi primerljivi z drugimi poklici javnega sektorja v tej tarifni skupini, s plačami za nekaterimi primerljivimi poklici, zlasti v zdravstvu in državni upravi, že dalj časa zaostajajo za vsaj 3 plačne razrede.
Ob dejstvu, da plače novinarjev v javnem zavodu RTV Slovenija že od prehoda v javni sektor ostajajo na takratnih izhodiščih, je upravičenost zahteve po zvišanju plač več kot utemeljena. Koordinacija novinarskih sindikatov RTV zato pričakuje, da bo vlada Mira Cerarja prisluhnila tudi zahtevam novinarjev RTV Slovenija.

Izjava za medije, 13. 3. 2017

Spoštovani!

Po tem, ko je zdravnikom uspelo zvišati svoje plače, enako od vlade pričakujejo tudi novinarji RTV Slovenija. Novinarski poklic se je v zadnjem desetletju izjemno spremenil, saj novinarji razkrivajo najzahtevnejše probleme družbe, so pod vsakodnevnimi pritiski različnih skupin, nenehno izpostavljeni tožbam, nekateri tudi grožnjam. Novinarji se na terenu soočajo z najrazličnejšimi tragedijami družbe (begunska kriza, težke osebnostne stiske posameznikov, gospodarski kriminal, itd.). Ta poklic je še posebej stresen, saj velikokrat zahteva poročanje v živo, javnost pa od novinarjev pričakuje, da bodo kot četrta veja oblasti prispevali kar največji delež k odgovornosti v družbi. Novinarji so zaradi stresa in vsega naštetega pogosteje izpostavljeni boleznim, njihova življenjska doba pa je vse krajša.

Novinarji RTV Slovenija, ki so po zahtevnosti dela, odgovornosti in izobrazbi primerljivi z drugimi poklici javnega sektorja v tej tarifni skupini, pa s plačami za nekaterimi primerljivimi poklici, zlasti v zdravstvu in državni upravi, že dalj časa zaostajajo za vsaj 3 plačne razrede.

Zaostanek plač pa še dodatno povečujejo omejene možnosti za napredovanja, saj po navodilih za ocenjevanje, ki jih je sprejel v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija Marko Filli, lahko že drugo leto zapored najvišjo oceno prejme le 25 % zaposlenih, v javnem sektorju pa najvišjo oceno prejme skoraj 76 % vseh zaposlenih. Zaradi nekajletnega sistematičnega zaviranja plač v javnem sektorju pa prihaja tudi do skrajno škodljivega prepada med plačami mlajših in starejših generacij, ki ga je mogoče preseči le z dvigom osnovnih plač za določena delovna mesta.

Ob dejstvu, da plače novinarjev v javnem zavodu RTV Slovenija že od prehoda v javni sektor ostajajo na takratnih izhodiščih, je ob vsem navedenem upravičenost zahteve po zvišanju plač več kot utemeljena. Koordinacija novinarskih sindikatov RTV zato pričakuje, da bo vlada Mira Cerarja prisluhnila tudi zahtevam novinarjev RTV Slovenija.

S spoštovanjem,

Tomaž Karat, l.r., predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija

Iztok Jurančič, l.r., glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije

Dopis Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikata novinarjev Slovenije, predsedniku Vlade RS Miroslavu Cerarju, ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju in ministru za kulturo Antonu Peršaku

Ljubljana, 22. marec 2017

ZADEVA: Plače  novinarjev Radiotelevizije Slovenija

ZVEZA: Odziv na dopis v.d. generalnega direktorja Radiotelevizija Slovenija, mag. Marka Fillija (dopis št.: 01- 107/ 2017)

Spoštovani,

seznanjeni smo bili z zadevnim dopisom v.d. generalnega direktorja JZ RTVS, Marka Fillija, datiranim z dne 15. marca 2017, ki vam je bil posredovan v zvezi s sporočilom novinarskih sindikatov za javnost, da zahtevajo dvig plačnih razredov novinarskih delovnih mest za 3 plačne razrede. Že uvodoma moramo poudariti, da novinarski sindikati nismo ravnali pravno nepravilno ( kot navaja delodajalec v zvezi z izvajanjem 13. člena ZSPJS v povezavi s 6. in 15. členom ZKolp) niti kakorkoli zaobšli zakonsko pooblastilo generalnega direktorja JZ RTVS, da se o plačah pogaja z novinarskim sindikatom.

Nobenega dvoma ni, da je JZ RTVS pogajalski partner v pogajanjih za spremembe Aneksa h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, saj je njegov podpisnik generalni direktor JZ RTVS. Ni pa edini, saj so pogajanja o plačah v javno uslužbenskem sistemu vedno potekala na več ravneh. Tudi v sedanji fazi pogajanj se na centralni ravni usklajuje odprava anomalij pri orientacijskih delovnih mestih in nazivih v Kolektivni pogodbi javnega sektorja brez upoštevanja sprememb v zdravniških plačah, medtem ko naj bi odpravo plačnih anomalij na primerljivih orientacijskih delovnih mestih, ki bodo posledica slednjih, sprejeli na koncu. Pogajanja o spremembah na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo potekala vzporedno, pa se še niso začela. V sindikalni pogajalski skupini javnega sektorja, v kateri sodelujemo tudi novinarski sindikati, se predlogi za odpravljanje anomalij pri orientacijskih delovnih mestih, ki bodo nastale zaradi sprememb v sistemu plač zdravnikov, še pripravljajo. Zato seveda predlogov novinarskih sindikatov še nismo posredovali v.d. generalnemu direktorju JZ RTVS.

Novinarska orientacijska delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede so vsebovana v Kolektivni pogodbi javnega sektorja. Nadalje so ista- kot druga s področja kulture- vsebovana tudi v Aneksu h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vsa novinarska delovna mesta z uvrstitvami pa vsebujeta dva aneksa h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, sklenjena med Sindikatom novinarjev Slovenije in JZ RTVS. Poleg tega nekatera novinarska delovna mesta vsebuje še Aneks h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTVS, katerega podpisniki so generalni direktor JZ RTVS, Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev Radiotelevizija Slovenija in Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije.

Navedena ureditev plačnega sistema RTV Slovenije, katere posebnost so zavodske kolektivne pogodbe, je bila sprejeta z vstopom v javno uslužbenski sistem plač med drugim tudi zaradi finančne in programske neodvisnosti javne službe, določene z Zakonom o Radioteleviziji Slovenije. Zato pa je potrebno nekaj dodatnega prizadevanja socialnih partnerjev pri usklajevanju na vseh ravneh, to je na centralni, na ravni dejavnosti in poklicev ter na ravni javnega zavoda.

Seveda na sindikalni strani nismo pristojni za vprašanja organizacije pogajanj na delodajalski strani. Ne moremo in niti ne nasprotujemo zahtevi delodajalca, da ga  pristojna ministrstva vključijo v pogajalske procese, kot tudi, da so le ta vključena v pogajanja o plačah na ravni javne službe. Vsekakor pa bomo še pravočasno in v skladu z zakonodajo  generalnega direktorja JZ RTVS seznanili  z našimi predlogi za odpravo anomalij pri uvrstitvi novinarskih delovnih mest v plačne razrede.  Po posredovanju uradnega predloga za pogajanja bodo na vrsti tudi ostale vsebine zadevnega dopisa v. d. generalnega direktorja, za katere menimo, da sodijo v pogajalski proces, ne v mimobežno dopisovanje socialnih partnerjev.

S spoštovanjem,

Tomaž Karat, predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija

Iztok Jurančič, glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije

V vednost:

Mag. Marko Filli, v.d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenije
Programski svet Radiotelevizije Slovenije
Svet delavcev