Novinarke in medijske delavke se pri opravljanju svojega dela pogosto soočajo z grožnjami in nadlegovanjem

Sindikat novinarjev Slovenije podpira izjavo Društva novinarjev Slovenije, ki so jo posredovali ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami. Tudi članice sindikata so se pri svojem delu že srečale z različnimi oblikami nasilja.

Partnerji v mednarodnem projektu Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu so ob začetku mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami predstavili prve rezultate raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v posameznih državah. Rezultati za Slovenijo kažejo, da se je velika večina novinark že soočila s katero od oblik nadlegovanja ali groženj ter seksističnimi in ponižujočimi komentarji, tovrstna dejanja pa večinoma ostajajo neprijavljena.

Raziskavo so izvedli Mediacentar Sarajevo v Bosni in Hercegovini, Sindikat novinarjev Hrvaške na Hrvaškem, Sindikat kulture, umetnosti in medijev »Nezavisnost« v Srbiji ter Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z Zavodom Krog v Sloveniji. Raziskovalka Tjaša Turnšek je predstavila rezultate slovenskega dela raziskave.  Pridobivanje podatkov je zajemalo anonimni spletni vprašalnik, ki ga je v Sloveniji izpolnilo 115 novinark, kar predstavlja 8,7 odstotka vseh registriranih novinark v državi, poglobljene intervjuje (10) in ekspertne intervjuje (3), poleg tega pa še pregled zakonodaje in praks. Sodelujoče so zastopale različne vrste medijev, od javne in komercialnih televizij in javnega radia, do tiskanih, spletnih in različnih neprofitnih medijev, večinoma v starosti od 38 do 57 let.

Povod za raziskavo je bilo pomanjkanje podatkov o spolnem in drugem nadlegovanju v medijih, saj so obstoječe raziskave fragmentirane, registri pa neprilagojeni. Tokratna metodologija je razlikovala med fizičnimi napadi in grožnjami, diskriminacijo in kršitvami delavskih pravic, diskreditacijo in seksistični komentarji, (ne)verbalnim spolnim nadlegovanjem in fizičnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava je ugotovila, da so med storilci tovrstnih dejanj, ki po večini ostajajo neprijavljena, v polovici primerov sodelavci, v 30 odstotkih pa nadrejeni. Kar polovica novinark ne ve, ali mehanizmi zaščite znotraj organizacije, kjer so zaposlene, zajemajo spolno nadlegovanje.

Fizične napade in grožnje je že doživela skoraj tretjina novinark (31 odstotkov), največkrat gre za grožnje s fizičnim napadom ali s smrtjo med opravljanjem dela na terenu. Pogosteje so tovrstnih napadov deležne novinarke v sredini kariere, torej tiste, ki so javno že bolj prepoznavne. Skoraj polovica (44 odstotkov) žrtev tovrstnih groženj ni podalo prijave nadrejenim ali policiji.

Z diskriminacijo na podlagi spola ali drugo kršitvijo delavskih pravic se je soočila več kot polovica sodelujočih v raziskavi (55 odstotkov), tri četrtine jih ni podalo prijave, tiste, ki so jo, pa so jo večinoma profesionalnim združenjem (sindikatom).

Daleč največji je delež novinark, ki so že doživele diskreditacijo in seksistične komentarje. Tu gre za komentarje, ki temeljijo na spolu ali ženski seksualnosti, so nezaželeni, poniževalni in povzročajo nelagodje. Denimo o videzu, ženstvenosti, privlačnosti, teži, slogu oblačenja, vedenju. Zraven raziskava uvršča tudi šale, ki temeljijo na spolu ali seksualnosti. Tudi tu tri četrtine žrtev tovrstnega vedenja sodelavcev, nadrejenih in posameznikov na spletu ni podalo prijave, kar kaže na sistematično normalizacija tega vedenja in visoka nevidnost problematike.

Verbalno ali neverbalno spolno nadlegovanje je doživela četrtina anketirank, najpogosteje v začetku kariere. Fizično spolno nadlegovanje, najpogosteje v obliki neprimernega dotikanja pa je potrdila tretjina novinark, prav tako v začetku kariere. Med storilci so najpogosteje sodelavci (55 odstotkov), kar 97 odstotkov novinark zaradi tovrstnega vedenja ni podalo prijave.

Stopnja prijav je nizka v vseh kategorijah, dodatno pa močno upade, ko so napadi bolj spolno zaznamovani ter osebno stigmatizirajoči. Bolj kot je napad intimen ali spolno zaznamovan, manjša je verjetnost prijave!

Med najpogostejšimi vzroki za neprijavo so pričakovanje, da prijaviteljicam ne bodo verjeli, strah pred izgubo zaposlitve, strah pred povračilnimi ukrepi, nezaupanje v učinkovitost in nepristranskost postopkov, dojemanje napadov kot običajen pojav. Raziskava je tudi ugotovila močan razkorak med dejanskimi odzivi in tem, kako bi se novinarke morale odzvati.

Nadaljevanje projekta med drugim vključuje pripravo pravilnikov in mehanizmov ukrepanja za redakcije ter sodelovanje z javnimi servisi pri implementaciji obojega. V okviru projekta bodo partnerji izvedli tudi ozaveščevalno kampanjo in treninge za novinarke, novinarje in uredništva.

Društvo novinarjev Slovenije