Odziv SNS na zakonodajno iniciativo za spremembo zakona o minimalni plači

V Sindikatu novinarjev Slovenije odločno nasprotujemo zakonodajni iniciativi delodajalskih organizacij za spremembo pred kratkim sprejetega zakona o minimalni plači. Ob tem smo tudi ogorčeni nad dejstvom, da se predlagateljem zdi potreben predlog, po katerem se dodatek za delovno dobo ne bi izvzel iz minimalne plače tudi po letu 2020.

Pri tovrstnem predlogu ne moremo mimo tega, da gre znova za poskus ohranjanja nizke ravni plač oziroma preprečitve nujnega posega v minimalne prihodke delavcev. Ti v preteklem desetletju niso sledili rasti življenjskih stroškov, kar je posledično privedlo do tega, da je v preteklem letu, torej v času konjunkture, v Sloveniji več kot 13 odstotkov ljudi živelo v revščini.

Člani Sindikata novinarjev Slovenije še predobro poznamo dejanske posledice bilančnega menedžmenta in realnost, ki jo prinese kratkoročni skromni bilančni prihranek s prenašanjem dodatkov v osnovno plačo. Poznamo obraze in zgodbe ljudi, ki kljub vsakodnevnem delu, zakonsko
nedopustni količini nadur in krčenju prostega časa svojim otrokom ne zmorejo zagotoviti niti osnovnih dobrin. Zgodb, ki bi prej sodile v tretji svet kot v razvito članico EU-ja, pa je preprosto preveč, da bi jih novinarji v celoti zmogli ustrezno dokumentirati.

Še bolj smo zgroženi nad kratkovidnostjo tovrstnih pobud. Če ne gre računati na empatijo bilančnega menedžmenta do svojih zaposlenih sodelavcev, pa preprosto ne moremo razumeti vztrajanja pri nižanju kupne moči lastnega trga, ki ga prinaša »nižanje stroškov dela«. Ti žal v preteklosti niso zaobšli nobenega poklica. Stagnacija plač kljub gospodarski rasti in nove oblike pogodb civilnega prava namesto pogodb o zaposlitvi so realnost, s katero se, žal, soočajo sindikati v vseh panogah.

V Sindikatu novinarjev Slovenije zato zavračamo poslovni model, ki konkurenčnost vidi zgolj v nenehnem zniževanju »stroškov dela«. Tak model Slovenijo neizbežno potiska med periferne države.

Podatki o selitvah jasno pričajo, da Slovenijo zapuščajo izobraženi in usposobljeni kadri, medtem ko v Slovenijo prihajajo pretežno nizko kvalificirani delavci iz držav z nižjim življenjskim standardom. Pa
tudi zanje Slovenija večinoma predstavlja le »odskočno desko« za prehod v države, kjer se razlika med minimalnim prihodkom in pragom revščine ne more izraziti v nekaj dekagramih mlete kave.

Zakon o minimalni plači zato dojemamo kot prvi prepotrebni korak v nasprotno smer od razvojnega modela, ki Slovenijo potiska v prehodno državo za poceni delovno silo. Vsaka razprava v smer nadaljnje periferizacije Slovenije je nepotrebna in si zasluži zgolj eno besedo: DOVOLJ!