Plačno reformo potrebujejo tudi mediji v zasebni lasti

Izjava za javnost po skupščini Sindikata novinarjev Slovenije

Sindikat novinarjev Slovenije je na današnji skupščini kot pomembno pri novi plačni reformi v javnem sektorju ocenil to, da bo osnovna plača javnih uslužbencev najmanj v višini minimalne plače in da se bodo plače redno usklajevale z inflacijo. To bi po mnenju skupščine moralo biti izhodišče tudi pri vrednotenju plač v zasebnem sektorju oz. medijih v zasebni lasti. Predvsem v časopisih namreč plače novinarjev in drugih medijskih delavcev več kot desetletje niso sledile rasti cen življenjskih potrebščin, kolektivno dogovarjanje pa hkrati vse bolj šibi individualno.

»V zasebnih medijskih hišah ni videti izhoda iz ujetosti v željo po dobičkih na račun vedno slabše plačanih novinarjev in drugih medijskih delavcev. Odsotnost socialnega dialoga v tiskanih medijih žal marsikje pomeni tudi odsotnost kolektivne pogodbe ter neusklajevanje plač z inflacijo. Vse to v novinarski poklic prinaša veliko negotovosti, zapuščajo ga izkušeni novinarji, posledično pa to vodi v upad kakovosti in tudi ugleda tako poklica kot medijev,« opozarja predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik. Skupščina sindikata zato poziva lastnike medijev, da začnejo socialni dialog in zagotovijo zaposlenim ustrezne pogoje in plačilo za delo, državo pa, da zagotovi pogoje, v katerih bodo novinarji lahko opravljali svoje delo v interesu javnosti.

»Pričakujemo tudi nov zakon o medijih, ki mora morebitno državno finančno pomoč medijem v zasebni lasti vezati tudi na ustrezne pogoje dela«, poudarja Alenka Potočnik. »V vladni proceduri je zastal tudi predlog novega zakona o STA, še vedno pa čakamo na obljubljene spremembe v zakonu o RTV Slovenija. Skrajni čas je, da pristojni skozi nujne spremembe medijske zakonodaje pokažejo, da potrebujemo dobre medije, ki bodo služili javnosti, in da je država za to pripravljena kaj narediti.«

Tudi podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije Ana Svenšek, ki je bila članica sindikalne pogajalske skupine o novi plačni reformi, opozarja, da »nevralgična točka« še naprej ostaja nezadostno financiranje osrednje medijske in kulturne institucije v državi, RTV Slovenija. »Vlada je sicer za prihodnje leto nekoliko zvišala višino RTV-prispevka, a to je le obliž na zatečeno stanje, ki se je ustvarjalo več kot desetletje. Hkrati so zaposleni na RTV Slovenija del javnega sektorja in posledično del nove plačne reforme, pa vendar zanje država ne obljublja financiranja težko izpogajanega novega plačnega sistema. Ta nedorečeni položaj vzpostavlja stanje konstantne finančne krize, ki pa zagotovo ne koristi ne zaposlenim ne javnosti, vsekakor pa ne bi smel tudi tistim, ki bi morali s podeljeno oblastjo odgovorno ravnati v dobro celotne skupnosti.«

Ljubljana, 27. november 2024