INTERVJU: »Stavka je skrajno orodje, ki pa se ga ne smemo bati uporabiti«

Alenka Potočnik, predsednica SNS o 3. maju in medijski svobodi, STA in nujnosti povezovanja

Dolgoletna sindikalistka na Slovenski tiskovni agenciji in do nedavnega podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije je pred kratkim postala njegova predsednica. Vodenje nacionalnega sindikata je prevzela v času, ko je ogroženo nadaljnje delo Slovenske tiskovne agencije, s čimer je pod vprašajem okoli sto delovnih mest, in v času, ko je socialni dialog z upravami medijskih hiš zastal.

Organizacija združenih narodov je leta 1993 razglasila dan svobode medijev v želji spomniti vlade držav članic na njihovo dolžnost spoštovanja in spodbujanja pravice do svobode izražanja. Zakaj je letos v Sloveniji pomembno, da obeležujemo ta dan?

V času epidemije covida-19 se je izkazalo, da je na preizkušnji poleg zdravstvenega sistema in gospodarstva tudi svoboda izražanja in številne že desetletja priznane človekove pravice. Mnogi ukrepi so namreč posegli vanje z argumentom varovanja zdravja in življenja, pogosto s prav nerazumnimi obrazložitvami. Aktualna vlada je epidemijo izrabila za poseg v svobodo izražanja tudi tako, da kritične medije, posameznike, nevladne organizacije in celo državne institucije takoj označi kot krivce za širjenje okužb s koronavirusom.

Namesto da bi vlada izboljšala komuniciranje sprejetih ukrepov in pri tem sodelovala z mediji, je z njimi odprla odkrit spopad in začela meriti moči. Namesto zavezništev si je začela ustvarjati nasprotnike. V demokratični družbi moraš biti dovolj zrel, da sprejmeš tudi kritiko, drugačno mnenje in to uporabiš pri snovanju nadaljnjih ukrepov. Prav nepripravljenost prisluhniti in pomanjkanje socialnega dialoga je zaznamovalo zadnje leto.

V Društvu novinarjev Slovenije skupaj s sindikatom in uredništvi medijskih hiš pripravljamo donatorsko akcijo za Slovensko tiskovno agencijo, ki ji vlada, v nasprotju z zakonom, več kot 120 dni odreka financiranje javne službe. Tudi sindikat je vlado večkrat pozval k izpolnitvi zakonskih obveznosti do STA, toda to se ne zgodi. Ali to zahteva kolektivni odziv medijev in novinarjev v Sloveniji oziroma kako naprej?

Dogajanje, povezano z javnimi servisi Radiotelevizije Slovenija in v zadnjih mesecih predvsem s STA, kaže, kako ranljivi smo mediji in novinarstvo. Če smo pred leti v sindikatu dvigovali glas v podporo zaposlenim v zasebnih medijskih družbah, ki so v želji po večjem dobičku krčile delavske pravice in odpuščale, smo zdaj v položaju, ko vlada kot predstavnik ustanovitelja pritiska na javna medija. V primeru STA je šla celo tako daleč, da je z ustavitvijo financiranja javne službe ogrozila likvidnost družbe, okoli 100 delovnih mest in socialno varnost družin zaposlenih na STA.

Agencija skoraj 30 let opravlja javno službo celovitega, točnega in nepristranskega zagotavljanja informacij doma in po svetu v slovenskem in angleškem jeziku ter tako izpolnjuje pravico do obveščenosti domače in tuje javnosti. Z ustavitvijo financiranja je ogrožen obstoj profesionalne in uredniško avtonomne nacionalne agencije. Ljudje si zaslužimo kakovostno službo obveščanja, hitre in verodostojne informacije, zato  je nujen odziv vseh, ne le medijev in novinarjev.

Naslednji korak v podporo in zaščito javne službe STA je kampanja za obSTAnek, s katero želimo nagovoriti vse ljudi, da pomagajo ohraniti temelj svobode izražanja in pravico do obveščenosti v demokratični družbi. Ključno je povezovanje!

Medtem ko so novinarji v zadnji anketi sindikata opozorili na preobremenjenost, prenizke plače in pomanjkanje izobraževanja, sindikat ugotavlja, da v zasebnih medijskih družbah ni socialnega dialoga, saj ga delodajalska stran zavrača. Sindikat je uprave pozval k dialogu. Kaj se je zgodilo po tem pozivu?

V številnih medijskih družbah je vzpostavitev socialnega dialoga ali pa njegova ohranitev precejšen zalogaj. Posebej velja izpostaviti Dnevnik, kjer se uprava ne odziva na predloge in pozive zaposlenih in sindikata. Vsakoletno podaljšanje podjetniške kolektivne pogodbe je tako negotovo, socialnega dogovarjanja ni.

Ker poklicne kolektivne pogodbe ni več oziroma velja samo še za Radiotelevizijo Slovenija, smo poskušali tam zapisane pravice vnesti v podjetniške kolektivne pogodbe. Delno smo jih uspeli ubraniti, vendar pa se te pravice med posameznimi medijskimi družbami zdaj precej razlikujejo. V interesu vseh novinarjev in sindikata je, da se ponovno sklene poklicna kolektivna pogodba, ki bo zagotavljala vsaj minimum pravic zaposlenih v medijskih družbah. Žal so bili poskusi novinarskega sindikata doslej neuspešni, saj na delodajalski strani ni skupnega sogovornika in interesa za začetek pogajanj.

Novinarji so v tej isti anketi sindikata kot najprimernejši način boja za pravice izpostavili stavko. Ta je bila nazadnje leta 2004. Knjiga, ki jo je nekaj let pozneje izdal SNS o tej stavki, nosi pomenljiv naslov Nedokončana zgodba. Kako to zgodbo dokončati?

Z vztrajanjem in povezovanjem vseh v medijskem poklicu. Stavka je po moji oceni skrajno orodje, ki pa se ga ne smemo bati uporabiti, če ne bo socialnega dialoga ter spoštovanja avtonomije in neodvisnosti medijev s strani vlade in lastnikov medijev.