Vložili zahtevo za presojo skladnosti z ustavo 48. člena PKP10

Dve predsednici in trije predsedniki petih sindikalnih central so danes vložili zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije. Gre za člen, ki zgolj za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v okviru sistema plač v javnem sektorju.

V sindikatih smo že med sprejemanjem PKP10 opozarjali, da gre za t.i. podtaknjenec, ki po vsebini nima nikakršne zveze z epidemijo COVID-19 in njenimi posledicami, na to pa je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Člen je bil sprejet brez socialnega dialoga s sindikati in mimo postopka, ki ga za to predpisuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Gre za člen, ki ne utemeljuje nujnega zakonodajnega postopka, še manj pa je utemeljena prepoved referenduma, ki jo je sprejel Državni zbor in se razteza tudi na predmetni člen. Naša zahteva je zato primarno utemeljena na določilih Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z Ustavo RS.

V sindikalnih centralah trdno stojimo na stališču, da je potrebno vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako za morebitno odpravo ali spremembo omejitve najvišjega plačnega razreda, kot tudi predvsem za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Prav takšnemu, celostnemu pristopu in tehtanju posledic sprememb plačnega sistema in spremembam razmerij med posameznimi delovnimi mesti in skupinami zaposlenih v javnem sektorju je namenjen socialni dialog s sindikati javnega sektorja, sistem orientacijskih delovnih mest in postopek obravnave sprememb razmerij v okviru plačne lestvice ter omejitve najvišjega plačnega razreda. Sprejemanje takšnih vsebin v interventnem zakonu, enostransko, brez dialoga, arbitrarno, selektivno in posledično diskriminatorno ter brez upoštevanja širše slike, je zato za vlagatelje škodljivo in nesprejemljivo, hkrati pa pomeni tudi kršitev zavez iz stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, skladno s katerimi bi morala vlada glede temeljnih vprašanj plačnega sistema pridobiti soglasje sindikatov javnega sektorja.

Verjamemo, da bo Ustavno sodišče prepoznalo zlorabo zakonodajnega postopka in prepovedi referenduma pri sprejemanju predmetne določbe PKP10, ugotovilo njeno neustavnost in jo razveljavilo. Zato vlado pozivamo, da nemudoma pristopi k pogajanjem z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, v katerih je tudi glede na aktualna makroekonomska gibanja nujno doseči dogovor tako o odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči in bi veljala za vse plačne podskupine, kot tudi o višjih plačah za vse zaposlene in odpravi uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice ter usklajevanju vrednosti plačnih razredov v prihodnje. Prepričani smo namreč, da omejitev najvišjega plačnega razreda v javnem sektorju ni edini, zlasti pa ne največji problem sistema plač v javnem sektorju.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

Evelin Vesenjak, predsednica KNSS Neodvisnost

Branimir Štrukelj, predsednik KSJS

Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam

Peter Majcen, predsednik KS 90 Slovenije