Za boljše delovne pogoje in s tem za boljše novinarstvo!

Poročilo z 2. sindikalne delavnice, ki smo jo v Sindikatu novinarjev Slovenije organizirali skupaj s Centrom za družbeno raziskovanje.

Foto: Alenka Potočnik

Širši družbeni trendi vodijo v vse slabše pogoje za kakovostno delo novinarjev, zato je nujna krepitev povezanosti z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju sindikalizma. Povezali smo se s Centrom za družbeno raziskovanje (Cedra), ki je med drugim član sindikalne zveze UNI Global. Trije predstavniki Cedre, Andraž Mali, Taj Zavodnik in Gregor Kašman, so bili gostje naše 2. sindikalne delavnice 23. junija 2022 z osrednjim vprašanjem, kako se organizirati za boljše delovne pogoje in boljše novinarstvo.

V Cedri deluje okrog 40 aktivistov različnih generacij, ki gradijo gibanje, sodelujejo z različnimi delovnimi kolektivi in krepijo delavsko moč za družbene spremembe. Sodelujejo s tremi panožnimi sindikati: Sindikatom delavcev trgovine, sindikatom SVIZ in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Rosa Luxemburg Stiftung in UNI global pa sta njihova podpornika, financerja. V zadnjih letih so pomagali ustanoviti štiri sindikate.

»S Sindikatom Lidl, s katerim res temeljito, vsakodnevno delamo, kjer lahko svoje pristope, tudi nove tipe organiziranja preizkušamo,« je poudaril Andraž Mali. Sodelujejo tudi s Sindikatom Tuš, Sindikatom osebne asistence in Sindikatom Hemodialize.

Iz opisovanja Cedrinih pristopov dela je bilo že na začetku razvidno, da temeljijo na močni teoretski podlagi in je njihova podpora delavcem v različnih panogah zelo strukturirana.

Moč v boju proti kapitalu

»Kakšne so naše moči v boju proti kapitalu?« so osnovno vprašanje sindikalnega boja naslovili predstavniki Cedre.

Glede na to, da je delavstvo znotraj kapitalizma v različnih položajih, na različnih delovnih mestih, z različnimi znanji, mora biti strategija sindikalnega organiziranja temu primerno prilagojena. Kaj lahko človek uporabi, moč, ki jo ima sam, kje pa potrebuje solidarnostno podporo? Osnovna moč je strukturna, odvisna od pogajalskega načina na delovnem mestu in na trgu delovne sile. Nekateri sektorji s stavko bolj ohromijo družbeno delovanje in lahko povzročijo večji pritisk. Če te moči s stavko ni, je treba uporabljati druge metode boja.  Delavec je vedno podrejen kapitalu, zato je pomembno, da se povezuje v organizacije.

»A združevalna moč ni dovolj,« je poudaril Andraž Mali, »ključna je predvsem organizacijska moč. Zmožnost sindikata, združenih delavcev za akcijo.«

Kot enega izmed ključnih problemov je izpostavil, da sindikati premalo povezujejo delavce in delavke, ponekod se člani sploh ne poznajo in posledično težko podpirajo drug drugega. Cedra se osredotoča predvsem na povezovanje in na to, kako krepiti organizacijsko moč, pri čemer uporablja že stoletja stare in preizkušene sindikalne metode.

Nadalje je tu institucionalna moč, to je predvsem zakonodaja, ustava, kolektivne pogodbe, kar so že izborjene pravice, ki jih lahko uporabimo v boju. Gre pa za podrejeno moč, saj kapital in država ves čas pritiskata nanjo, jo šibita, zato se je nujno boriti za ohranjanje teh standardov.

Pomembna, še posebej za novinarje, je tudi širša družbena moč, izhaja iz solidarnosti in koalicij, ki jih gradimo. Tu je Andraž Mali podelil izkušnjo sodelovanja s Sindikatom Lidl.

»Sindikat Lidl bi zelo težko preživel, ko se je ustanovil. Napad s strani vodstva je bil intenziven, odpustili so predsednico, vsakega člana so vabili v pisarno in ga maltretirali. Skratka pritisk je bil zelo velik. Tako se je morala angažirati širša koalicija gibanj sindikatov, ki so jih podprli, pošiljali pisma podpore in sodelovali pri tem, da je ta sindikat preživel.« Naslednja je diskurzivna moč, ki se kaže kot podpora v javnosti skozi kampanje in obveščanje, informiranje.

Foto: Alenka Potočnik

Kako se čim bolje organizirati za podporo delavstvu

»Takoj na začetku,« je besedo prevzel predstavnik Cedre Taj Zavodnik, »je treba preveriti, kakšna je skupina delavcev, s čim se sooča, v kakšnem položaju je, kaj naj krepimo.«

Predstavil je različna sindikalna orodja.

Prepoznavanje organskih vodij, ki imajo vpliv in spoštovanje ostalih. Najdemo jih s pomočjo intervjujev, pogovorov. Povabimo jih v sindikat, oni potem za sabo potegnejo še ostale.

Zelo pomembna osnovna metoda je mapiranje.

Mapiramo lahko zelo različna področja:  probleme, sodelavce, ideje … Nadalje lahko za preizkušanje svoje akcijske moči, delovanja, uporabljamo strukturne teste. Ena izmed osnovnih metod sindikalnega delovanja je tudi individualno delo, pogovori ena na ena.

»Pri krepitvi moči sindikatov je bila metoda individualnega svetovanja zelo pomembna,» je poudaril Zavodnik. Tudi pravna pomoč je pomembna, a mora biti podrejena organiziranju, da ne postane sindikalno delovanje samo servisiranje.

Prvi svojem delu predstavniki Cedre opažajo, da postajajo socialni dialog in kolektivna pogajanja vse bolj rutinska in vse manj vključujoča. Lahko se pogaja samo predsednik v neki ožji ekipi, a je dobro, da se vključuje čim več zaposlenih z vseh oddelkov. Potem so vsi pripravljani stati za tem in se boriti.

V nadaljevanju so predstavniki Cedre kot pomembne metode izpostavili še gradnjo koalicij in povezovanje z drugimi sindikati, vpliv na strankarsko politiko, mobilizacijo (protesti, kampanje, medijske akcije), nazadnje pa je tu kot najmočnejše orodje stavka.

Na splošno se razmere v Evropi, tudi v Sloveniji poslabšujejo, sindikalno organiziranje je vse težje, vse več je novih podjetji, multinacionalk, v katerih ni sindikatov.

Koncentrični krogi sindikalnega delovanja

Gregor Kašman je predstavil shemo organiziranega sindikalnega kolektiva.

Na sindikat ne gledajo kot na neko hierarhično strukturo, kot je to v delovnih procesih, ampak  kot na koncentrične kroge, pri čemer si je treba prizadevati, da čim več delavk in delavcev pride v notranja kroga, v jedro in med aktiviste. V naslednjih zunanjih krogih so člani, podporniki, ki so sindikatu naklonjeni, a se še niso dovolj vključili, vključujejo se le v posamične akcije, mobilizacije. V naslednjem zunanjem krogu so pasivni delavci, ki morda za sindikat niti ne vedo, jih ne zanima ali pa imajo kakšne druge razloge. Z organizacijskim pristopom jih je mogoče spodbuditi, da se pridružijo najbolj aktivnim v notranjih krogih. Potem so tu še neopredeljeni, ki sindikatu niso najbolj naklonjeni, niso pa nasprotniki. Cilj je, da se vse ljudi iz zunanjih krogov pripelje čim bolj proti jedru in med aktiviste.

»Vsi ti krogi morajo biti čim bolj prepustni,« je izpostavil Gregor Kašman. Zaradi narave sindikalnega dela je jasno, da bodo ljudje ob različnih obdobjih, različno vpeti, hkrati jim je treba omogočiti, da se aktivirajo, ko to želijo.

Predstavniki Cedre med svojim delovanjem opažajo še en problem. Delavci velikokrat vidijo sindikat kot nekoga od zunaj, ki bo nekaj uredil. »Ne,« je bil jasen Kašman »Sindikat smo mi vsi, zato je delavce treba prepričati, da se aktivirajo. Seveda prinese to veliko dela, ki se ga vodstvo sindikata morda ustraši, a v dolgoročnem smislu je to zagotovo pristop, ki pripelje do lažje in širše mobilizacije.«

Pomembno se je zavedati, da na vključevanje delavk in delavcev vpliva veliko subjektivnih dejavnikov, kako živijo, kakšne pretekle izkušnje imajo s sindikalnim organiziranjem, odnosi v kolektivu, kakšne pogodbe o zaposlitvi imajo. Ključno je razumeti vse te okoliščine.

Foto: Alenka Potočnik

Mapiranje – ključno orodje organizacijskega pristopa

Predstavniki Cedre so mapiranje izpostavili kot ključno orodje organizacijskega procesa. Ker je organizacijsko delo izjemno intenzivno, ga je treba čim bolj strukturirati, da se tega ne lotevamo spontano.

»Mapiramo lahko različne dejavnike,« je poudaril Andraž Mali. »Od delavcev, vodstev institucij, omrežij moči, delavnih mest, odnosov, …«

Namen pa je pridobiti konkretno analizo o tem, kje obstajajo potenciali, kdo sindikatu nasprotuje, kakšne so strukturne moči, kje so največji organizacijski vzvodi za spremembe. Mapiranje odnosov na delovnih mestih razkrije dinamiko organiziranja. Lahko mapiramo tudi sorodne organizacije, kdo so naši zavezniki, pa tudi naše nasprotnike. Mapiranje sicer zahteva veliko dela, a ne zahteva nekih posebnih znanj.

S pomočjo mapiranja lahko, kot so pojasnili predstavniki Cedre, zaznamo pri ljudeh različne pomisleke glede sindikalnega delovanja; nekdo se noče izpostavljati, nekdo ne zaupa sindikatu zaradi preteklih slabih izkušenj, nekdo morda okleva zaradi članarine. Ko pomisleke zberemo, se lahko nanje primerno odzovemo.

Spoznali smo tudi strategije, ki jih uporabljajo pri Cedri, ko prvič vstopajo v določene kolektive. Pričnejo z raziskavo delovnih pogojev, preko tega dobijo kontakte, informacije, ugotovijo stanje, ključne probleme, ki jih lahko potem nagovorijo. Raziskava je vedno prva, začnejo s poglobljenimi individualnimi intervjuji.

»Kontakte dobimo preko naših mrež ali pa poskušamo tudi sami kar iti v podjetje. Ko imamo osnovne informacije o problemih, odnosih, potem zberemo prvo skupino na sestanku, sestavimo odbor, tako zdaj postopamo tudi pri organiziranju kulturnih delavk in delavcev. Naslednji korak je anketa, ki zajame več delavcev, tako dobimo več podatkov, kontaktov in tako se širimo. Vmes je vedno treba rešiti kakšno manjšo težavo, toda na tak način sindikat delavkam in delavcem vliva zaupanje v to, da so spremembe mogoče,« je začetne postopke pojasnil Mali.

Predstavniki Cedre so izpostavili, da se trudijo narediti čim več po tihem, a vodstva slej ko prej izvedo za dogajanje, potem začnejo, denimo, preko poslovodij prepričevati delavce, da sindikata ne potrebujejo, da je to nekaj od zunaj, da bodo oni že sami uredili. Začnejo nagajati, vnašati razdor, dezinformacije. Takrat je pomembno, da so delavci na to pripravljeni in odločeni iti naprej. »Ko smo, denimo, začeli prvo anketo v Lidlu,« je Kašman izpostavil primer iz prakse, »so v roku ene ure vse poslovalnice dobile dopis, da se tega ne izpolnjuje. Toda po enem letu dela je sindikat tam končno sprejet kot dejstvo.«

Komunikacijski kanali – gradnja notranje kohezije in zunanje prepoznavnosti

Predstavniki Cedre so izpostavili tudi pomen čim boljšega komuniciranja navznoter in navzven. Pri tem so na voljo različna spletna orodja: FB stran, viber chat, zoom sestanki, pomembna pa so tudi srečanja v živo – pogovori ena na ena. Pri organizaciji sestankov je navadno najprej potreben večji angažma Cedre, potem pa se delavke in delavci organizirajo sami.

»Te procesi pa so pomembni tudi zato,« je poudaril Andraž Mali, »ker delavci prek vključenosti začnejo tudi bolje razumeti širšo družbeno sliko, ne le ožjih problemov. Začenjajo tudi razumeti, zakaj so za izboljšanje njihovih pogojev pomembni tudi drugi delavski boji.«

Tudi pogovori ena na ena so strukturirani. Pri Cedri si pripravijo scenarij pogovora in se držijo ključnega pravila 70/30, ki je razmerje, koliko predstavnik Cedre posluša (70) in koliko govori (30). Ključno je slišati delavca, zaznati probleme in tako zgraditi zaupanje. Ta pogovor ima jasen namen in cilj, vedno se dogovorijo tudi za določeno konkretno nalogo, na ta način se tudi ohrani stik.

Sodelovanje z novinarji

Predstavniki Cedre so opisali ključen problem, ki so ga zaznali preko anket Sindikata novinarjev Slovenije v različnih medijih: »S specifično organizacijo načina dela, pa tudi z izbiro tehnologij je kapital vsilil fleksibilizacijo tudi v novinarski poklic. Zaradi padanja standardov, intenzifikacije delovnih procesov prihaja do objektiviziranega rutinskega novinarstva (pokrivajo se dogodki, ne ideje). Pri časopisih naklada pada, manjša se prisotnost oglaševalcev, kapital pa sistematsko prelaga odgovornost na delavstvo z intenzifikacijo dela, omejitvijo plačil, negotovostjo zaposlitve. To ob širših družbenih trendih vodi k instrumentalizaciji novinarjev, k izgubljanju nadzora nad delovnim procesom in k odtujitvi od dela. Kapital z vpeljevanjem nestandardnih (prekarnih) oblik zaposlitev na eni strani zmanjšuje stroške, povečuje disciplino in ruši možnosti za vzpostavitev delavske enotnosti. V kolikor pa se takšne oblike zaposlovanja prepovejo (RTV SLO), pa menedžment to uporabi za izgovor, da močno poveča raven fleksibilnosti redno zaposlenih: tako delavke in delavci opravijo kakšno delo, ki ga sploh nimajo v pogodbi ali zanj morda niti nimajo veščin. Ko se kaj zatakne, pride pa do discipliniranja.«

Predstavniki Cedre so v takih razmerah izpostavili pomen aktivnega delovanja na delovnih mestih, povezovanja in gradnjo delavske solidarnosti ter enotnosti, tako med delavci v isti panogi kot širše, povezovanja z gledalci, bralci, poslušalci (uporabniki) ter skupno teoretsko-politično delo – ne samo orientacija na lastne ekonomske interese, ampak tudi na spreminjanje moči v družbi.

Zapisala: Luna Jurančič Šribar

*Delavnico smo izvedli v okviru projekta Opolnomočenje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. Pridobili smo ga na razpisu Evropskega združenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj.

Poročilo s 1. sindikalne delavnice se nahaja TUKAJ.