Zaključek projekta Medijske reprezentacije starosti in trpinčenje starejših v novinarskem poklicu

Odrinjena stara ogledala:

Medijske reprezentacije starosti in trpinčenje starejših v novinarskem poklicu

Fakulteta za družbene vede je v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom OPRO zaključila projekt  Medijske reprezentacije starosti in trpinčenje starejših v novinarskem poklicu, ki je med marcem in junijem potekal v okviru študentskega inovativnega projekta za družbeno korist. Projekt je bil sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada.

Cilj projekta je bil opozoriti na presek problematik trpinčenja starih delavcev, starizma in družbene tolerance do trpinčenja nad starimi delavci, to je tistimi, ki so že starostno zaščiteni ali so tik pred to zaščito. Slednjih se je po logiki sedanjih kapitalskih trendov treba znebiti, preden zaščito dosežejo, za prve pa so tudi izdelana nepisana pravila, večina jih temelji prav na trpinčenju, ki pa ga je na sodišču tako zelo težko uspešno dokazovati, o čemer govori izjemno revna bera iz sodne prakse. Hkratno nagovarjanje starostne diskriminacije in trpinčenja starih delavcev je kombinacija, ki lahko privede do pogostejšega identificiranja pojavov trpinčenja saj se posledice trpinčenja ne bi več tolerirale oziroma pripisovale starosti. Kar je bilo izhodišče javne razprave o starostni diskriminaciji in trpinčenju starejših zaposlenih na kateri so sodelovali nekdanja novinarka na Delu Maja Megla, sekretar na Inšpektoratu RD za delo Mladen Markota, svetovalec Zagovornika načela enakosti Aljoša Gadžijev in direktor zavoda OPRO Otto Gerdina. Več o razpravi si lahko preberete tukaj.

Na podlagi analize medijskega poročanja časopisa Delo v letih 2004, 2008, 2011, 2014 in 2018 smo ugotovili, da so v medijskem poročanju o staranju in starih ljudeh poudarjene predvsem teme, ki staranje prebivalstva obravnavajo iz finančnega vidika. To pomeni, da obravnavajo teme kot so pokojninska reforma, zdravstvene in socialne storitve in višina pokojnin, torej teme, ki zadevajo aktualni državni proračun in krepijo prepričanje, da so stari ljudje v prvi vrsti družbeno breme. Strukturni problemi, kot so revščina, urejenost okolja in prilagojenost infrastrukture starim ljudem, so manj izpostavljeni; potreba po zagotavljanju višje kakovosti življenja, boljšega položaja starih na trgu dela in demarginalizacija starosti pa skoraj potisnjenih na rob. Analiza prispevkov o nasilju na delovnem mestu je pokazala, da so članki o trpinčnju starih delavcev v medijskem diskurzu popolnoma odsotni. Več o ugotovitvah si lahko preberete v raziskovalnem poročilu (Odrinjena stara ogledala), spodaj pa najdete nekaj priporočil glede poročanja o trpinčenju na delovnem mestu v kontekstu staranja delovne sile in starostne diskriminacije.

Nosilka projekta je bila dr. Alenka Švab. Pri projektu so sodelovali še Iztok Jurančič (Sindikat novinarjev Slovenije), Otto Gerdina (OPRO, zavod za aplikativne študije), ter študenti in študentke: Eva Mihalinec, Tim Gaberšek, Žana Marušič, Kaja Klasinc, Luka Mofardin, Jan Prah, Anja Šeme, Klara Širovnik, Jan Vranjek in Nina Žnidaršič.

Priporočila za poročanje o trpinčenju starejših zaposlenih

1. Transparentno poročanje o trpinčenju na delovnem mestu

Predpogoj za učinkovito in transparentno poročanje o problematiki s strani novinarjev je kontinuirano spremljanje in pregledovanje strokovnih besedil, ki obravnavajo trpinčenje na delovnem mestu. Le strokovna informiranost vodi v dobro poznavanje značilnosti, vzrokov in posledic trpinčenja, sodnih praks, širšega družbenega konteksta ter pravnih ureditev, ki naslavljajo trpinčenje.

2. Interdisciplinarnost virov in večja pozornost na strukturne dejavnike

Pomembno je, da so avtorji pri pisanju pozorni na strukturne dejavnike, ko pišejo o starosti in starih ljudeh nasploh, kot tudi v primeru trpinčenja (nasproti “individualiziranju” posameznih primerov). Trpinčenje na delovnem mestu je prav tako pravni, sociološki in psihološki problem, zato bi prispevki veliko pridobili, če bi upoštevali menja strokovnjakov z več kot enega področja.

3. Poročanje o vzrokih za trpinčenje

Pri vzrokih trpinčenja na delovnem mestu, bi bilo treba, predvsem, kadar gre za starejše zaposlene bolj izpostaviti psihosocialna tveganja kot so slaba komunikacija, slaba podpora pri reševanju problemov, malo možnosti za sodelovanje pri odločanju, dolgi delavniki, nejasnost vloge v organizaciji, negotovost zaposlitve in nagrajevanje nasilnežev.

4. Poročanje o dejavnikih tveganja

Pasivnost prič je ena izmed večjih težav pri dokazovanju trpinčenja na sodišču, zato bi bilo dobro, da bi mediji v večji meri izpostavili problem pasivnosti zaposlenih.

5. Poročanje o posledicah trpinčenja

Za večjo motivacijo pri odpravljanju trpinčenja v podjetjih bi bilo konstruktivno, da bi bilo več poudarka na stroških, ki nastanejo zaradi odsotnosti, bolezni, ki so posledica trpinčenja, stroškov s premestitvijo na drugo delovno mesto ali iskanjem nadomestnega delavca,  odpravnin, pravnega svetovanja in sodnih postopkov. Kadar gre za starejše delavce, pa ne zgolj za njih, velja opozoriti na spremembe v delovni učinkovitosti, ki se lahko odražajo v večjem številu napak pri delu, težavah s koncentracijo in spominom, nezmožnostjo sprejemanja odločitev, v slabi presoji, odporu do dela, dolgoročno pa tudi v poslabšanju medosebnih odnosov na delovnem mestu, slabšem timskem delu, izgubi zaupanja v menedžment (ne le pri žrtvi, temveč pri celotnemu kolektivu).

6. Poročanje o trpinčenju na delovnem mestu nad ranljivimi skupinami

Analiza poročanja medijev o trpinčenju v sklopu pričujočega projekta, je pokazala, da na izbranem vzorcu medijskih tekstov, ni bilo niti enega primera poročanja o trpinčenju nad starimi delavci. Glede na to, da so žrtve trpinčenja pogosto mladi in stari delavci, bi veljalo tem, kot tudi drugim ranljivim skupinam (npr. LGBT skupnosti) nameniti več pozornosti.

7. Omogočanje glasu žrtvam trpinčenja na delovnem mestu in večanje senzibilnosti

družbe do trpinčenja

Pogoji za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu so v veliki meri odvisne od odprtosti

družbe in delovnih organizacij do problematike. Potrebno je namenjati več medijskega prostora za naslavljanje trpinčenja nad starimi delavci – pri čemer bi žrtve trpinčenja same opozorile na težave s katerimi so se soočale, ter na tak način približale problematiko širši javnosti ter pripomogle k nižanju splošne družbene tolerance do trpinčenja na delovnem mestu.

8. Izogibanje načinu pisanja in rabi jezika, ki primere trpinčenja, predstavlja senzacionalistično

V prispevkih naj žrtve trpinčenja ohranijo dostojanstvo, o starosti žrtev naj se poroča previdno in na način, ki ne bo še dodatno okrepil negativnih stereotipov o delovni učinkovitosti starejših. Poročanja se je v primerih trpinčenja treba lotiti celovito.

9. Večji poudarek na informiranju in ozaveščanju javnosti o trpinčenju na delovnem mestu

Potrebno je ozaveščanje javnosti o značilnostih trpinčenja, pravicah delavcev in delodajalcev,

sodnih postopkih in oblikah pomoči v primeru trpinčenja. Potrebno je tudi prispevati k

zmanjšanju pasivnosti zaposlenih, ko se trpinčenje vrši. Javnost je potrebno tudi ozavestiti o

pravnih dolžnosti delodajalca, da zagotovi delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo

izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju.

10. Izogibanje večinske obravnave tematik povezanih s starostjo iz finančnega vidika.

Pogosto in konstantno pisanje o staranju prebivalstva, sivenju delovne sile in demografskem bremenu negativno vpliva na družbeni odnos do starosti, kar zamegljujejo vidnost trpinčenja starih zaposlenih v delovnem okolju in spodbuja zavestno zapostavljanja veščin, znanja in sposobnosti ‘neproduktivnega’ dela populacije.