Zunanjepolitična redakcija informativnega programa TV Slovenija: Poteze vodstva so nesprejemljive, nedostojne in nestrokovne

Potem ko so se na TV Slovenija v soboto – namesto izvirnega zunanjepolitičnega programa sodelavk in sodelavcev RTV Slovenija (lahko tudi v dejanskem sodelovanju z drugimi medijskimi hišami) – vklopili v neposredni prenos oddaje britanskega BBC o vojni v Ukrajini, pri čemer so vklop v osrednjem Dnevniku celo promovirali kot sodelovanje obeh javnih televizij, so v zunanjepolitični redakciji informativnega programa TV Slovenija vodstvo pozvali k odstopu. Takšne poteze so po njihovem nesprejemljive, nedostojne in nestrokovne. Pismo zunanjepolitične redakcije objavljamo v celoti.

Spoštovani,

v zunanjepolitičnem uredništvu Informativnega programa TV Slovenija smo kot specializirani novinarji, ki pokrivamo geopolitiko in globalne politične teme, zgroženi zaradi neprofesionalnega pristopa vodstva ob izbruhu vojne v Ukrajini ter planiranja posebnih oddaj in zunanjepolitičnih vsebin v dnevnoinformativnih oddajah. 

Vojna v Ukrajini je še ena velika prelomnica v svetovnem dogajanju in kreiranju nove geopolitične realnosti tako v Evropi kot svetu. Trenutna vojna zadeva vse države, tudi Slovenijo, a so posledice te vojne specifične in različne od države do države.

Priče smo paradigmatskim spremembam v obrambni, zunanji, energetski politiki, članice Unije in druge evropske države korenito spreminjajo svoje obrambne in zunanje politike. Vojna v Ukrajini bo imela dolgoročne posledice za Evropo in svet.

Potem ko je vodstvo ukinilo edino zunanjepolitično oddajo Globus in drastično omejilo prostor za zunanjepolitične vsebine v dnevnoinformativnih oddajah, je s prenosom BBC-jevega novičarskega programa na drugem sporedu javne RTV  konec tedna jasno pokazalo, da želi popolnoma razvrednotiti in marginalizirati delo Zunanjepolitične redakcije na TV Slovenija. Ne samo, da so take odločitve neprofesionalne, po odzivih gledalcev in strokovne javnosti je ad hoc odločitev v. d. direktorja o prenosu  BBC-ja v živo tudi močno okrnila ugled javne RTV.

Naša integriteta kljub temu ostaja nedotaknjena, saj v prostoru, ki nam je namenjen, delujemo profesionalno še naprej, gledalci pa nam zaupanje izkazujejo z odzivi ter z informacijami in kontakti Ukrajincev, ujetih v vojni. Torej, to dokazuje, da naše gledalce in slovensko javnost vojna v Ukrajini zanima in si želijo na prvem sporedu javne RTV še več poročanja o njej.  

Že od septembra v uredništvu Informativnega programa opozarjamo, da je načrtovan PPN2022 nestrokoven ter ruši funkcijo javne radiotelevizije in krni njen ugled. Vodstvo nas je v nasprotju s statutom RTV izrinilo iz soustvarjanja novega PPN in zavajalo javnost, da z uredništvi vodi dialog, sprejet namreč ni bil prav noben naš predlog in razumeli smo, da je cilj vodstva ukinitev zunanjepolitičnih vsebin. Tako se je ob prvem velikem dogodku – vojni v Ukrajini –  pokazalo, kako nepremišljeno je bilo ukinjanje specializiranih oddaj, krajšanje informativnih oddaj in ukinitev Jutranjih poročil. Naši gledalci so bili tako v okrnjeni obliki obveščeni o vojni v Ukrajini, saj programskega prostora za obveščanje javnosti od uvedenih sprememb v informativnem programu vodstvo za izredni dogodek ni zagotovilo. Tudi ob izbruhu vojne vodstvo ni zagotovilo programskega prostora za poglobljeno poročanje o izrednem dogodku, temveč je predvajalo program druge javne televizije.

Prenos BBC-ja razumemo kot nezaupnico uredništvu in v. d. urednika zunanjepolitične redakcije. V redakciji smo v zadnjih desetletjih pripravili kar nekaj oddaj o globalnih vojnah, dogajanje tako v Ukrajini kot v svetu spremljamo redno in strokovno. Imamo široko in profesionalno mrežo dopisnikov v tujini, ki v programu prispevajo dodano vrednost terenskih informacij in to dokazujejo s svojim dolgoletnim delom.

Vztrajamo na strokovnosti, profesionalnih in etičnih standardih, ko gre za poročanje v informativnem programu. Da nam gledalci in javnost zaupajo se je pokazalo večkrat. Nazadnje smo to dokazali s Posebno oddajo o Ukrajini prvi dan napada ruske vojske na Ukrajino.

V manj kot 12-ih urah smo se, kljub omejenim produkcijskim zmožnostim, ki so v mnogočem posledica odločitev sedanjega vodstva, v redakciji organizirali in pripravili kakovostno analitično zunanjepolitično oddajo, v kateri so gostovali naši nekdanji dopisniki, ki Rusko federacijo in nekdanja sovjetska prostranstva poznajo iz prve roke, na terenu so bili tudi večkrat v Ukrajini.

Gledalci so nam zaupanje in strokovnost potrdili, saj je bila oddaja v samem vrhu po meritvah gledanosti. Po nam dostopnih podatkih je bila gledanost oddaje več kot 10,5-odstotna, torej si je oddajo ogledalo več kot 200 000 gledalcev (25-odstotni delež). Glede na to, da se vodstvo ves čas sklicuje na gledanost in je bil to »lažni« razlog za ukinitev oddaje Globus, bi po predvajanju posebne oddaje pričakovali planiranje novih tovrstnih oddaj in z razporejanjem zunanjepolitičnih novinarjev na teren. 

Ob tem bi še dodali, da našim argumentom in delu pritrjuje tudi komisija RTV, ki podeljuje nagrade za izstopajoče dosežke. V zunanjepolitični redakciji smo ravno na dan predvajanja posebne oddaje o Ukrajini prejeli obvestilo, da smo prejemniki nagrade RTV za posebne dosežke. To nam daje spodbudo za kakovostno delo tudi v bodoče.

Da ob vsem tem prenašamo program BBC-ja, s športnimi poročili o kriketu, vremenu v Veliki Britaniji in grafiki, ki je poleg vsega še v angleščini, kaže na nepremišljenost te poteze in tudi kršenje profesionalnih standardov RTV.  Med osnovnimi poslanstvi javne RTV je tudi skrb za kulturo govora in jezik. Vklop v neposredni prenos oddaje druge televizije s slovensko tolmačko – namesto izvirnega zunanjepolitičnega programa sodelavk in sodelavcev RTV Slovenija ali v dejanskem sodelovanju z drugimi javnimi medijskimi hišami – tudi ne more biti del razvoja javne radiotelevizije.

Vodstvo je z najavo, da oddaja nastaja v sodelovanju z BBC-jem grobo zavajalo javnost in zlorabilo uredništvo Dnevnika, ki je sporočilo v. d. direktorja Valentina Areha tudi preneslo javnosti. V zunanjepolitični redakciji smo zavezani novinarskemu kodeksu, profesionalnim in produkcijskim merilom RTV, temelj našega poročanja je posredovanje dejstev in resnice. Očitno ima trenutno vodstvo drugačna merila, ki močno odstopajo od profesionalnih standardov in poslanstva javnega RTV. Mi svoje integritete za tako delovanje in uničevanje javnega RTV ne bomo zastavljali.

S temi in podobnimi potezami vodstvo RTV vse bolj odkrito kaže bodisi svoje namene uničenja Informativnega programa RTV in izčrpavanja kolektiva ali pa popolno nerazumevanje medija, njegovega poslanstva in osnovnih produkcijskih procesov. Kaotično komuniciranje vodstva z uredništvom, ignoriranje pozivov in vsebinskih predlogov uredništva ter oddaljena delegirana komunikacija po elektronski pošti z ultimati se ta trenutek odraža tudi v etru in je za nas nesprejemljiva.

V zunanjepolitični redakciji novinarji, skupaj z dopisniki v tujini in uredniki se od potez vodstva distanciramo in jih ocenjujemo za nesprejemljive, nedostojne in nestrokovne. Menimo, da  morata v. d. direktorja TV Slovenija in v.d. odgovornega urednika nemudoma odstopiti, preden nastane večja škoda tako za uredništvo kot za celotno javno RTV.

Zunanjepolitična redakcija Informativnega programa TV Slovenija:

Meta Dragolič, v. d. urednica zunanjepolitične redakcije

Marta Razboršek

Helena Milinković

Maša T. Hladen

Nataša Prislan Culiberg

Igor E. Bergant

Aleš Malerič

Edvard Žitnik

Manica J. Ambrožič

Sekumady Conde

Adrijan Bakič

Petra Marc

Marko Valadžija

Neža Kampijut

Ana Bavčar

Nina Rozman

Žiga Šilak

Iztok Plevelj

Dopisniki v tujini:

Vlasta Jeseničnik

Polona Fijavž

Boštjan Anžin

Andrej Stopar  

Igor Jurič

Mojca Širok

Janko Petrovec