Odziv SNS na pobudo Evropske komisije o kolektivnih pogajanjih za samozaposlene

Sindikat novinarjev Slovenije se je odzval na pobudo Evropske komisije in evropskih novinarskih organizacij ter podal mnenje glede problema regulacije kolektivnih sporazumov za samozaposlene.

Slovenski in angleški odgovor podajamo v nadaljevanju.

****************************************************

Spoštovani,

uvodoma poudarjamo, da pobudo o začetku reševanja problema regulacije kolektivnih sporazumov za samozaposlene delavce v medijski in digitalni industriji na vseh platformah močno podpiramo. Enako kot EFJ, katere člani smo, pa se nam zdi od štirih ponujenih opcij najbolj primerna četrta opcija, saj širše obravnava pravico  in izvzetje iz pravil konkurenčnosti za samozaposlene delavce in njihove zastopnike v polnem obsegu in na vseh platformah.

V našem sindikatu na majhnem in visoko koncentriranem, oligopolnem medijskem trgu zastopamo blizu štiri desetine zaposlenih novinarjev, že dobrih 15 let pa si prizadevamo varovati tudi samozaposlene delavce. Za njihovo članstvo smo popolnoma odprti, vključeni so v odločanje, v posameznih preteklih kriznih  časih pa je bil v sindikat vključen tudi vsak tretji evidentirani samozaposleni novinar. Ne glede na omejitve v pravilih konkurenčnosti, smo si ves čas prizadevali, da bi na ravni medijskih družb v pogajanjih z njimi vključili tudi standarde za samozaposlene, ki bi bili vsaj minimalno- pod enakimi delovnimi pogoji in za enako delo-  primerljivi s pravicami zaposlenih delavcev.

Ker smo bili v kolektivnih pogajanjih za samozaposlene omejeni in  neuspešni, smo se v sindikalni praksi v polni meri osredotočili na sodne postopke in dogovore za zaposlitveno razmerje formalno samozaposlenih,  ker zakon o delovnih razmerjih prepoveduje sklepanje civilno pravnih pogodb, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Omenjena sindikalna praksa je sicer vodila v več zaposlovanja,  nemočna pa je seveda pri izboljševanju položaja samozaposlenih delavcev, ki se vztrajno poslabšuje.

Trg dela medijskih delavcev je segmentiran na zaposlene, formalno samozaposlene in še na najbolj brezpravno, socialno in ekonomsko zapostavljeno skupino delavcev na neformalnem trgu (približno 600 registriranih samozaposlenih, preko 200 je zagotovo novinarjev z neformalnim statusom). Samozaposleni, ki delajo pod enakimi pogoji kot zaposleni, za enako delo v najboljšem primeru prejemajo za petino nižje plačilo. V plačilo seveda niso vključeni stroški obveznih socialnih zavarovanj, opreme, delovni čas ni omejen, težko si privoščijo bolniško odsotnost ali dopust, ves čas pa so izpostavljeni tudi tveganju izgube posla. Zaradi slabih delovnih in socialnih pogojev se za novinarsko poklicno pot odloča manj ljudi, iz poklica bežijo, na trgu dela zato prihaja do odklonov zaradi dumpinga, v medijskih družbah do medgeneracijskega prepada, ker profesijo zapuščajo mlajši, starejših novinarjev pa ne nadomeščajo z novimi zaposlitvami. Vse večja negotovost v pogojih dela vpliva na njegovo kakovost in raven profesionalne neodvisnosti.

Iz navedenih razlogov smo v sindikatu prepričani, da bi pravica do kolektivnih pogajanj za samozaposlene lahko pomenila vsaj začetni premik v smeri izboljšanja njihovega v mnogo primerih nevzdržnega položaja, saj je pravica do sindikalnega organiziranja precej brez pomena, če nimaš hkrati tudi pravice do kolektivnih pogajanj o minimalnih ekonomskih, socialnih in pogodbenih standardih. Pravila konkurenčnosti ne bi smela ovirati kolektivnih pogajanj o delovnih pogojih posameznikov, ki so samozaposleni. To pobudo še posebej podpiramo na mednarodni ravni, ker je medijski in digitalni trg, globalno in v Sloveniji, kapitalsko in lastniško visoko koncentriran, z monopolnimi in oligopolnimi značilnostmi. Seveda smo zato prepričani, da je obravnava konkurenčnosti atomiziranih samozaposlenih, enaka kot medijskih in digitalnih korporacij, nesmiselna in globoko nepravična.

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

assassement EC03022021-ang