• Domov
  • O nas
    • O SNS
    • Statut SNS
    • Organizacija SNS
    • Hišni sindikati
    • Sindikat novinarjev Slovenije član KSJS
    • Novinarsko častno razsodišče
    • Sodelovanje z DNS
    • Novinarski kodeks
    • Dohodnina
  • Kaj delamo
    • Prednosti članstva
    • Včlani se
    • BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
    • Novinarske izkaznice
    • Delo pisarne SNS
    • Kolektivna pogodba
  • Novice
  • Intervjuji
  • Avtonomija
  • Projekti
  • Povezave
  • Kontakti
  • English
NOVICE
Stavka tudi v javnih medijih v Franciji
Za boljše delovne pogoje in s tem za boljše novinarstvo!
Imenovanje Urbanije pomeni zaostrovanje odnosov z uredništvi na javni televiziji
Poziv generalnemu direktorju RTV: Urbanija ni primeren kandidat za zaposlitev na javni radioteleviziji
Podpiramo sistemske rešitve, ki bodo dale več moči zaposlenim na RTV in javnosti
Glas ljudstva: Poziv poslankam in poslancem DZ ter koaliciji vladnih strank

Tudi novinarji in predstavniki mladih opozorili na problematiko prekarnih oblik dela

Objavljeno 11. maja 2015
By : Igor
Comment: Off

Ljubljana, 11. maja (STA) – Novinarji in predstavniki mladih so na današnjem posvetu na temo prekarnih oblik dela opozorili, da so tovrstne oblike dela pogoste tudi na področju medijev in zaposlovanja mladih. Novinarji so izpostavili predvsem problem nezaposlovanja tistih, katerih delo ima vse oblike rednega delovnega razmerja, mladi pa na izkoriščanje študentskega dela.

Mario Belovič iz Društva novinarjev Slovenije (DNS) je opozoril, da je vstop na trg dela v novinarstvu mogoč skoraj izključno na podlagi prekarnega dela. Tudi tisti, ki delo izgubijo, lahko v novinarstvu ostanejo le preko tovrstnega dela, je dejal.

Ključna težava v novinarstvu so po njegovih besedah ekonomsko odvisni delavci. Za slednje naj bi položaj uredil novi zakon o delovnih razmerjih, vendar v DNS opozarjajo, da temu ni tako. “Delodajalci prekarca namreč pogosto ne želijo priznati kot ekonomsko odvisno osebo, ker bi s tem priznali elemente rednega delovnega razmerja in se izpostavili pravnim tveganjem,” je dejal.

Opozoril je tudi, da se tisti, katerih delo ima vse znake rednega delovnega razmerja, zelo težko odločajo za tožbe: “Če se namreč novinar odloči za tožbo, to pomeni, da je nekako zaključil kariero, ker pri delodajalcih dobi stigmo, da gre za osebo, ki povzroča težave.”

Dodaten udarec je po besedah Beloviča novinarjem zadala država, ko je zvišala prispevke za avtorske pogodbe. “Kljub nekaterim ustnim zagotovilom delodajalcev, da se bo to breme razporedilo med delavce in delodajalce, so ga delodajalci v praksi v celoti prevaliti na novinarje,” je opozoril.

Na problem prekarnega dela med mladimi je opozorila Sanja Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus. Slednja sicer ocenjuje, da so stvari v zakonodaji “napisane relativno dobro, težava pa je, ker se ne nadzirajo”.

Med nesprejemljivimi oblikami dela med mladimi je izpostavila zlorabo študentskega dela. Ocenjuje namreč, da je pri njem vse preveč elementov rednega delovnega razmerja in premalo nadzora.

Nepravilnosti se po njenih besedah dogajajo tudi pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja mladih: “So primeri, ko delodajalec zaposli mlado osebo za čas trajanja ukrepa, ji da minimalno plačo, prejme subvencijo, mlada oseba pa mu minimalno plačo fizično vrača.”

Kot posebno težavo je izpostavila neplačana pripravništva, kjer težavo vidi v preohlapni zakonski dikciji pripravništva in preveč različni zakonski urejenosti tovrstnega dela po posameznih področjih.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je danes povedal, da bo država ta problem reševala po analizi, ki jo bodo za posamezna področja pripravila resorna ministrstva, kar naj bi se zgodilo kmalu.

Mirsad Begić iz Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev pa je opozoril na problem prekarnega dela v kulturi, ki se po njegovih besedah kaže predvsem pri samozaposlenih kulturnih delavcih.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Peršak se je strinjal, da je problem prekarnega dela še posebej značilen za področje kulture in medijev, hkrati pa zagotovil, da se na ministrstvu trudijo, da bi se to spremenilo.

Kot eno od rešitev po njegovih besedah vidijo v tem, da bi se status samostojnega kulturnega delavca definiral drugače in “bi se lahko vsaj za določene profile sklepale kolektivne pogodbe”.

Posvet na temo prekarnih oblik dela na trgu dela je pripravila vladna projektna skupina, ki se ukvarja z omenjenimi oblikami dela, na njem pa so poleg vidnih predstavnikov vlade in ministrstev sodelovali predstavniki različnih družbenih skupin.

Poziv vladi

O avtorju
  • google-share
Previous Story

Javni poziv lastniku in državi k družbeno odgovornemu ravnanju ob zaključku prodajnih postopkov medijske družbe Delo

Next Story

Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je veljavna

Intervjuji

0

INTERVJU: »Mi smo javna služba, zato služimo državljanom, in ne upravam«

Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in novinarka na javni radioteleviziji HRT o novi kampanji novinark in novinarjev n
Objavljeno 11. 11. 2021
0

INTERVJU: »Stavka je skrajno orodje, ki pa se ga ne smemo bati uporabiti«

Alenka Potočnik, predsednica SNS o 3. maju in medijski svobodi, STA in nujnosti povezovanja   Dolgoletna sindikalistka na Slovenski tiskovni
Objavljeno 2. 5. 2021

Arhiv novic

Novičnik

Prijava na novice


Loading

Spremljaj nas

rss

Deli po spletu

Facebooktwitterredditpinterestlinkedin

ISKALNIK