INTERVJU: »Mi smo javna služba, zato služimo državljanom, in ne upravam«
Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in novinarka na javni radioteleviziji HRT o novi kampanji novinark in novinarjev na Hrvaškem, pritiskih in zaupanju javnosti
Kriza na hrvaški javni radioteleviziji HRT je dosegla vrhunec, so sredi oktobra opozorili v Hrvaškem novinarskem društvu (HND) in Sindikatu novinarjev Hrvaške (SNH), ko je poskušala vladajoča večina v parlamentu za novega direktorja HRT postaviti Roberta Šveba. Do novega postopka izbire generalnega direktorja javne radiotelevizije je prišlo po tem, ko je nekdanji direktor HRT Kazimir Bačić junija letos končal v priporu zaradi suma korupcije.
Medtem ko je Robert Šveb v teh dneh postal novi generalni direktor HRT, so opozicijski poslanci na oktobrski seji parlamenta nasprotovali namenu HDZ, da na čelo HRT imenuje človeka, ki ne izpolnjuje pogojev iz razpisa in je v navzkrižju interesov. Švebovo zasebno podjetje ima namreč desetletno koncesijo za predvajanje več športnih televizijskih kanalov in bi lahko bilo konkurenčno javnemu servisu.
V hrvaškem novinarskem društvu in sindikatu so kot odgovor na skrb vzbujajoče razmere na Hrvaškem sredi oktobra začeli skupno kampanjo: »HRT vsem, ne samo njim«. Njen najpomembnejši del so glasovi novinark in novinarjev, ki govorijo o tem, kako je delati za javno radio televizijo, govorijo tudi o pritiskih in cenzuri. »Pritiski in cenzura posegajo v pravice iz dela novinarjev in ker je ena od najpomembnejših nalog sindikata varovanje pravic iz dela, se je treba tudi pritiskom in cenzuri jasno in glasno upreti,« pravi Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in novinarka na HRT.
Skupaj s Hrvaškim novinarskim društvom ste začeli kampanjo »HRT vsem, ne samo njim«. Ali ni to bistvo javne radiotelevizije, da je od vseh in za vse?
HRT bi morala biti javna radiotelevizija za vse, saj je to bistvo javnih služb in zato se moramo zanje močno in glasno boriti. S kampanjo pa želimo opozoriti, kako je s tem v našem vsakdanjiku. Sodelavce, ki so odšli, in tiste, ki še delajo za HRT in so govorili anonimno, smo vprašali, kako je delati za javno radiotelevizijo. Njihova pričevanja govorijo o poskusih vplivanja na program javne službe in tudi o cenzuri. Za začetek želimo, da bi politiki, funkcionarji, lokalni šerifi in drugi v družbi razumeli, da je program HRT tu tudi za gospo Katarino iz hrvaške Kostajnice, ki si želi videti prispevek o prazniku kostanja v njenem kraju, pa tudi za predsednika in obrambnega ministra, ki se prepirata o nekaterih vojaških vprašanjih. Zaradi tega gospa Katarina vsak mesec tudi plača 80 kun naročnine.
Po zaupanju javnosti HRT ni med prvimi petimi mediji na Hrvaškem. Kako si to razlagate?
Žal prav ta raziskava pokaže dejansko stanje, da nam gledalci ne zaupajo. In zaupanje je za javni servis vsekakor najpomembnejše, saj se moramo zavedati, da nas državljani plačujejo, da zanje delamo avtonomno in strokovno, ne da tekmujemo s komercialnimi televizijami in poskušamo narediti program, ki bo zabaven in gledan.
Opozarjate, da je HRT orodje v rokah politične moči. Podobne trende opažamo tudi v Sloveniji. Kaj po vašem pomenijo? Kaj je njihov cilj?
Javna služba mora program narediti za vsakogar, profesionalno in avtonomno, rekla bi tudi pogumno. Menim, da je odločitev za krepitev neodvisnosti javne službe v rokah politične oblasti, saj morata vlada in parlament, torej politična večina, zagotoviti zakone in predpise, ki bodo zagotavljali neodvisno delovanje javne službe. Toda bojim se, da naši politiki še vedno mislijo, da bodo večerne novice spremenile potek volitev ali na nek način pripomogle k njihovi politični moči, čeprav dobro vemo, da že leta ni več tako. Naši državljani iščejo informacije drugje, toda to je hkrati priložnost za nas, da okrepimo strokovno, raziskovalno, kakovostno novinarstvo, novinarstvo, ki išče rešitve, in ne le poslušnih prenosov ali, kot je pred kratkim dejal premier Plenković, da smo le oddajniki. Ne nismo. Mi smo novinarji.
Kako je torej danes delati kot novinarka HRT in biti hkrati predsednica novinarskega sindikata?
Iskreno imam rada delo novinarke. Rada snemam reportaže, lepo je slišati, ko gostja v oddaji Nedjeljom u 2, kot pred kratkim Slavenka Drakulić, pove, da sem v oddaji zelo dobro prikazala feminizem na Hrvaškem. Všeč mi je misel, da je se je premierju stemnilo pred očmi, ko je pogledal prispevek, ki sem ga pripravila in všeč mi je, da imamo z dobrim novinarstvom možnost prinesti spremembe na bolje. Na Hrvaškem smo novinarji še eni od redkih čuvajev dela vlade z razkrivanjem ozadij in opozarjanjem na probleme. Verjamem, da delamo družbo boljšo in služimo državljanom, in to so pravzaprav tudi motivi, da sem kandidirala za mesto predsednice sindikata. Verjamem, da lahko veliko naredimo za boljšo zaščito pravic iz dela novinarjev, za krepitev njihovih poklicnih pravic, s čimer bodo lahko bolj svobodno pisali in novinarstvo se bo okrepilo. Veseli me tudi, da mi hkrati uspe še naprej vsakodnevno delati v novinarstvu, saj imam tako resničen in realen vpogled v težave, s katerimi se srečujejo novinarji.
Kakšne so trenutne razmere na HRT?
Razmere na HRT nenehno demotivirajo in to ni dobro. Namesto tega bi morali ljudi spodbujati k raziskovalnemu delu in ga omogočati, podpirati mlade novinarje in skrbeti za dobro novinarstvo v vseh medijih, saj imamo varen dohodek in nismo odvisni od oglaševalcev. Toda namesto tega smo hiša, ki ji gledalci in poslušalci ne zaupajo, novinarji pa iz nje odhajajo takoj, ko najdejo priložnost drugje. Iz zgodb, ki jih v kampanji objavljamo, je je razvidno, da je včasih boleče in prav nenovinarsko. Hkrati so vsi ti pritiski in cenzura, ki jih prebiramo skozi naše zgodbe, pravzaprav nesmiselni, saj se dandanes nič več zares ne da cenzurirati in hkrati volitev ni mogoče dobiti ali izgubiti zaradi večernega dnevnika.
O zgodbah, ki jih objavljate v okviru kampanje, v medijih sicer ne beremo pogosto ali skoraj nikoli. Zakaj je po vašem tako? Bi moralo biti drugače glede na to, da javnosti pomembno razkrivajo ozadje, v katerem nastajajo informacije.
HRT je sicer pogosto tema razprave v parlamentu, v časopisih in javnosti, toda pravzaprav le redko kdo od nas pove, kako je v resnici tam delati. Za to obstaja zelo dober razlog. Sama sem večkrat prejel opomin, ker sem javno govorila o problemih, mi je grozila odpoved delovnega razmerja. Imamo tudi pravilo, da ne smemo javno govoriti o HRT in o njegovem poslovanju. Vsak zaposleni mora nadrejenemu prijaviti kakršne koli javni nastop. Verjamem, da so to predpisi, ki veljajo v številnih podjetjih in družbah, toda mi smo javna služba, zato služimo državljanom, ki nas plačujejo, in ne upravam ali nekemu menedžerju. Moramo biti zvesti javnosti, in ne upravi oziroma vodstvu. Sama kot predsednica sindikata in sindikat kot kolektivna organizacija pa imamo pravico o tem govoriti in opozarjati na probleme, to je tudi naša dolžnost.
Zakaj je pomembno, da HRT postane in ostane javni servis in kakšna je pri tem vloga sindikata?
Raziskave medijskih strokovnjakov iz Združenega kraljestva kažejo, da so v državah, kjer je močna in vsaj kolikor toliko neodvisna javna služba, delitve v družbi precej manjše, kar lahko razumemo kot znanstveno utemeljen dokaz, da je javna služba pomembna in potrebna. Rekla bi, da se počasi tudi začenjamo zavedati, da profesionalno, neodvisno in kakovostno novinarstvo ne more sloneti na komercialnih načelih. Tudi Evropska unija je v tej finančni perspektivi bistveno povečala sredstva za kakovostno novinarstvo, pri čemer gre za javna sredstva. Javne službe so dobra podlaga za dobro novinarstvo in za to se je treba boriti. Pri tem imajo sindikati zelo pomembno vlogo. Ker je svoboden novinar lahko le eksistencialno varen novinar, je naša naloga, da se za to borimo, to pa lahko počnemo hkrati še na številnih drugih področjih.
Kako se naj novinarski sindikati odzivajo na pritiske in cenzuro?
Vsekakor jasno in glasno. Pritiski in cenzura posegajo v pravice iz dela novinarjev in ker je ena od najpomembnejših nalog sindikata varovanje pravic iz dela vseh novinarjev in delavcev v medijih, se je treba tudi pritiskom in cenzuri jasno in glasno upreti.
Pripravila: M. Z.