Tudi novinarji in predstavniki mladih opozorili na problematiko prekarnih oblik dela

Ljubljana, 11. maja (STA) – Novinarji in predstavniki mladih so na današnjem posvetu na temo prekarnih oblik dela opozorili, da so tovrstne oblike dela pogoste tudi na področju medijev in zaposlovanja mladih. Novinarji so izpostavili predvsem problem nezaposlovanja tistih, katerih delo ima vse oblike rednega delovnega razmerja, mladi pa na izkoriščanje študentskega dela.

Mario Belovič iz Društva novinarjev Slovenije (DNS) je opozoril, da je vstop na trg dela v novinarstvu mogoč skoraj izključno na podlagi prekarnega dela. Tudi tisti, ki delo izgubijo, lahko v novinarstvu ostanejo le preko tovrstnega dela, je dejal.

Ključna težava v novinarstvu so po njegovih besedah ekonomsko odvisni delavci. Za slednje naj bi položaj uredil novi zakon o delovnih razmerjih, vendar v DNS opozarjajo, da temu ni tako. “Delodajalci prekarca namreč pogosto ne želijo priznati kot ekonomsko odvisno osebo, ker bi s tem priznali elemente rednega delovnega razmerja in se izpostavili pravnim tveganjem,” je dejal.

Opozoril je tudi, da se tisti, katerih delo ima vse znake rednega delovnega razmerja, zelo težko odločajo za tožbe: “Če se namreč novinar odloči za tožbo, to pomeni, da je nekako zaključil kariero, ker pri delodajalcih dobi stigmo, da gre za osebo, ki povzroča težave.”

Dodaten udarec je po besedah Beloviča novinarjem zadala država, ko je zvišala prispevke za avtorske pogodbe. “Kljub nekaterim ustnim zagotovilom delodajalcev, da se bo to breme razporedilo med delavce in delodajalce, so ga delodajalci v praksi v celoti prevaliti na novinarje,” je opozoril.

Na problem prekarnega dela med mladimi je opozorila Sanja Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus. Slednja sicer ocenjuje, da so stvari v zakonodaji “napisane relativno dobro, težava pa je, ker se ne nadzirajo”.

Med nesprejemljivimi oblikami dela med mladimi je izpostavila zlorabo študentskega dela. Ocenjuje namreč, da je pri njem vse preveč elementov rednega delovnega razmerja in premalo nadzora.

Nepravilnosti se po njenih besedah dogajajo tudi pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja mladih: “So primeri, ko delodajalec zaposli mlado osebo za čas trajanja ukrepa, ji da minimalno plačo, prejme subvencijo, mlada oseba pa mu minimalno plačo fizično vrača.”

Kot posebno težavo je izpostavila neplačana pripravništva, kjer težavo vidi v preohlapni zakonski dikciji pripravništva in preveč različni zakonski urejenosti tovrstnega dela po posameznih področjih.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je danes povedal, da bo država ta problem reševala po analizi, ki jo bodo za posamezna področja pripravila resorna ministrstva, kar naj bi se zgodilo kmalu.

Mirsad Begić iz Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev pa je opozoril na problem prekarnega dela v kulturi, ki se po njegovih besedah kaže predvsem pri samozaposlenih kulturnih delavcih.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Peršak se je strinjal, da je problem prekarnega dela še posebej značilen za področje kulture in medijev, hkrati pa zagotovil, da se na ministrstvu trudijo, da bi se to spremenilo.

Kot eno od rešitev po njegovih besedah vidijo v tem, da bi se status samostojnega kulturnega delavca definiral drugače in “bi se lahko vsaj za določene profile sklepale kolektivne pogodbe”.

Posvet na temo prekarnih oblik dela na trgu dela je pripravila vladna projektna skupina, ki se ukvarja z omenjenimi oblikami dela, na njem pa so poleg vidnih predstavnikov vlade in ministrstev sodelovali predstavniki različnih družbenih skupin.

Poziv vladi