Članice koalicije »RTV je ZAkon« na US vložile intervencijo o pravnih in dejanskih vidikih presoje ustavnosti novele o RTV

Ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije so včeraj, 27. 3. 2023, Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open na Ustavno sodišče RS vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija iz leta 2005 nujna za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti, novelo zakona iz leta 2022 pa je potrebno uveljaviti brez odlašanja.

Zakon iz leta 2005 je v slabih dveh desetletjih veljavnosti postopoma pripeljal do popolnega razkroja institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter uredniške in novinarske neodvisnosti. S tem je zakon posegel v svobodo izražanja, saj je ta nezdružljivo povezana s svobodo medijev. Brez svobode izražanja ne morejo obstajati svobodni mediji in obratno, brez svobode medijev tudi svoboda izražanja ni zagotovljena.

Sprememba modela upravljanja, na nevarnosti katere je domača in mednarodna strokovna javnost opozarjala že ob njegovem sprejetju, je nujna, saj so posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija postali tako radikalni, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja. Menimo, da novela zakona, sprejeta in potrjena na referendumu leta 2022 (ZRTVS-1B) glede na v več pogledih kritično stanje na RTV Slovenija predvideva primerno prehodno obdobje in je njegova čimprejšnja uveljavitev nujno potrebna. V nasprotnem primeru, ob odlašanju z uveljavitvijo sprememb, cilj zakona, to je ohranitev in okrepitev javnega interesa pri upravljanju in delovanju RTV Slovenija, zaradi popolne politične podreditve ne bo dosežen.

Težnje po političnem vplivu na RTV Slovenija so bile prisotne ves čas po osamosvojitvi. Vendar se je po nastopu 14. vlade RS politična podreditev, katere možnost je v celoti in brez mehanizmov za zaščito javnega interesa omogočil zakon iz leta 2005 (ZRTVS-1), realizirala brez kakršnegakoli samoomejevanja nosilcev oblasti, pogosto tudi z dejanji, ki nasprotujejo zakonskim in podzakonskim predpisom. 14. vlada RS je pri imenovanju članov programskega in nadzornega sveta izigrala še tiste varovalke, ki jih je ZRTVS-1 vseboval, kar je privedlo do popolne politizacije organov upravljanja. Posledično so novinarji in uredniki, ki se ne želijo podrejati s strani politike imenovanemu vodstvu, deležni velikih pritiskov. Analiza dogodkov, zlasti pritiskov na uredniško in novinarsko avtonomijo in kršitve poklicnih meril in standardov, pa kaže na bistveno poslabšanje stanja v času po objavi odločitve Ustavnega sodišča v zadevi U-I-479/22 o začasnem zadržanju izvrševanja nekaterih določb novele ZRTVS-1B.

Novela ZRTVS-1B po njihovem mnenju uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija, preprečujejo (katerikoli) politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija in omogočajo nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na institucionalno avtonomijo javnega medija ter njegovo uredniško in novinarsko neodvisnost dnevna praksa.

Intervencija je pripravljena v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki in strokovnjakinjami, v argumentaciji pa so uporabljeni številni mednarodni viri in pravni dokumenti.

Predstavnice vlagateljev bodo v zvezi s tem dale izjavo danes, v torek, 28. 3. 2023, ob 12. uri pred glavnim vhodom stavbe RTV Slovenija, Kolodvorska 2.